Sloveniji se obeta zelena luč za uvedbo evra leta 2007 (STA) BRUSELJ - Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) bosta danes objavili vsaka svoje konvergenčno poročilo o pripravljenosti Slovenije na uvedbo evra 1. januarja 2007. Po napovedih virov v Bruslju bo njuna ocena "zelo verjetno" pozitivna in komisija bo članicam Evropske unije priporočila, naj potrdijo vstop države v evroobmočje na omenjeni datum. S tem bo Slovenija postala prva novinka, ki bo vstopila v evroobmočje, ter njegova 13. članica. Vstop v območje s skupno evropsko valuto na isti datum sicer načrtuje tudi Litva, vendar se baltski državi po napovedih bruseljskih virov ne obeta enako priporočilo kot Sloveniji. Zaradi neizpolnjevanja inflacijskega kriterija - dosegla ga ni niti za krajši čas, zdaj pa se inflacija v državi še zvišuje - bo danes najverjetneje dobila negativno konvergenčno poročilo tako s strani komisije kot ECB.Komisija in ECB bosta v konvergenčnih poročilih sicer ocenili, kako državi izpolnjujeta vsa s pogodbo predpisana merila za evro, imenovana tudi konvergenčni ali Maastrichtski kriteriji. Te Slovenija praktično v celoti izpolnjuje - izjema je le kriterij stabilnosti menjalnih tečajev, po katerem mora država v mehanizmu menjalnih tečajev, "pripravljalnici za evro", prebiti najmanj dve leti. A tudi ta kriterij bo Slovenija izpolnila 28. junija. Da Slovenija kriterije izpolnjuje, so v preteklih mesecih ob več priložnostih potrdili različni visoki predstavniki EU. Pozitivna so tudi pričakovanja slovenske strani. "Pričakujem pozitivno oceno. Nobenega znaka ni, da naša pričakovanja ne bi bila utemeljena," je nedavno v Bruslju dejal slovenski finančni minister Andrej Bajuk. "Kriteriji so izpolnjeni, priprave tečejo," je dodal.Tudi za Slovenijo je bil najtrši oreh med kriteriji kriterij stabilnosti cen, natančneje stopnja inflacije, ki ne sme biti več kot 1,5 odstotka višja od povprečja treh članic EU z najnižjo inflacijo. A država ga je novembra lani izpolnila in odtlej ostaja pod referenčno mejo, kar bo po pričakovanjih zadostovalo, da bo ocena zanjo pozitivna tudi v luči zahtevane vzdržnosti pri stabilnosti cen. Kot omenjeno, pri drugih kriterijih - stabilnost javnih financ ali konkretneje proračunski primanjkljaj in dolg pod dovoljeno mejo, ustrezne obrestne mere, prilagoditev zakonodaje - Slovenija ni imela težav, prav tako tudi ne Litva. Slednja prav zato kljub negativnim signalom na račun inflacije še naprej vztraja pri svojih načrtih za uvedbo evra in po napovedih dobro obveščenih virov bitke tudi po objavi konvergenčnih poročil še ne bo predala. Evropska komisija bo konvergenčno poročilo tako za Slovenijo kot za Litvo sprejela pozno popoldne na zasedanju v Strasbourgu, ECB pa bo svoje mnenje objavila kar na spletnih straneh. Po današnji objavi poročil bodo politično odločitev o širitvi evroobmočja na vrhu 15. in 16. junija v Bruslju sprejeli voditelji EU, medtem ko bodo formalne podlage za tak korak, vključno z uradno določitvijo tečaja, sprejeli finančni ministri povezave na zasedanju 11. julija. In kaj je ključni element vstopa v evroobmočje? Država svojo denarno suverenost položi v roke ECB, ki s sedeža v Frankfurtu vodi skupno denarno politiko članic evroobmočja. Odpove se svoji nacionalni valuti, v primeru Slovenije je to tolar, ter preide na evro. Tega uporablja 12 od 25 držav članic EU, a stalno pravico od odstopa do evra imata le dve, Velika Britanija in Danska, vse ostale pa so zavezane uvesti evro.