Je že kdo slišal, da po románu posnamejo film? Jasno, prime-rov je cela vrsta; tudi Miha Mazzini je scenarij za film {Opera-cija Cartier) spisal po svojem románu Drobtinice. Kaj pa obratno, da bi kdo po filmski predlogi napisal román? Ne. Če-prav se vam bo po reklam i za Sladké sanje - le mimogrede, avtor Miha Mazzini je dobil na letošnjem filmskem festivalu v Portorožu vesno za najboljěi scenarij - zdelo, da vam někdo prodaja román Kralj ropotajočih duhov. Skorajda vse prizon iz filma najdete tudi v románu, na film pa nenazadnje nape-ljuje še čisto formálna novost: dogajanje občasno ilustrirajo fotografije, kot b i román name no m a kázal na svoj izvor. Toda brez panike, nikakor ne gre za golo eksperimentiranje.
Mazzinijev Kralj ropotajočih duhov je nedvomno zadetek v polno. V njem se avtor vrača nazaj v času in prostoru. Če se je njegov prejšnji román Tělesni čuvaj (2000) dogajal dandanes nekje v Nemčiji, po kateri je hodil junák, ki je spominjal na hampshirsko svinjo, se Mazzini sedaj vrača nazaj k sebi in nam všem. Vrača se v sedemdeseta ali začetke osemdesetih, v Jesenice, v čas komunizma, ki nima več tragičnih in patetíčni potez. Tu so romanja v Gorico k radostim zahodnega raja, závist do gastarbajterskega bogastva, hiše z nadstropji na zalogo.. Vse skupaj bi skratka lahko opisaii s sposojenim naslovom Kako srno preživeli komun i zem in se celo smejali. V ta dru-žbeni okvir pa je postavljen prvoosebni pripovedovalec Egon Vittori, dvanajstletnik, ki se sooča s svojo puberteto, prvo lju-beznijo, nevrotično mamo, versko blazno nono ..., predvsem in najbolj pa - zeli si gramofon. Bo z njim odrasel, spremenil svoje življenje ali morda celo slovenskí román, kot ga pozná mo? Odgovor si preberite v nadaljevanju.
GašperTroha
zini, © za to izdajo Studentská založba
otografije na naslovnici ter straneh 25 in 169 je posnel Nejc Saj*
e informacije o knjigah Studentské založbe dobite na spletnem naslovu:      WWW.STUDENTSKAZAL02BA.SI
CIP - Kataložni zapiš o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-311.2
MAZZINI, Miha
Králi ropotajočíh duhov/ Miha Mazzini. - Ljubljana ■ -tudentska zalozba, 2008.-(Knjizna zbirka 1*0     '
SBN978-961 -242-175-5
239451648
Prsti mi drvyo prefco p/oáč in /'"'' razmilca/o.
Maienlcastóa ře za de/čei (otografíje *li mpisa - dovol,.
■<:a/i de/ ovitia potknem « spomim. říitrog-a zamerya
nov a siiia   v eaaiA ce/o feoíče* «*«** "*# fa'řare' vokalna
fraz:
"Light all t Vie t nes ..."
Na*a;\   Ptóčo potknem   ven  ia ;o g'/edam.   G/obo/Vo
Se ozrem po trgüvmi. Ga/feice, polně vinil k, za pultom iroki smrkija lepí cenovne kóde na skladovmco, h se je je nekdo pravkar odrekei
He is a king and he wants to go home ..."
Moja pr\'a plošča.
Star sem bii dvanajst, to vein.
V tistem trenutku se vprašam, kako je mogoče, da moj prvi spomin na življenje ni obraz ali dogodekf marveč ovitek? Da se ne spomnim niČesar drugega in je vse, kar sem si nabral v prvih dvanajstih letih, fe platnica nemške kompilaci j e T. Rexov?
Silovit vzgib mi rokopotisne navzdol - ovitek hoče pori-
niti nazaj med ostal e.
Pozabi!
Stisniti móram zobe, da se uprem m - še vedno ne vem zakaj - obrnem píoščo ter preberem naslov komada, ki mi
doni v glavi.
King of the Rambling Spires.
Ampak ... Spires? Saj to ne pomeni duhoví? In Rambling? Je mogoce, da sem vseskozi živel v zmoti? Vsako ploščo, ki mi je prišla v roke, sem znal na pamet; vsako be-sedo sem preveril v slovarju, po večkrat. Kako sem lahko hkrati zgreŠii kar dvet za povrh še malo uporabljani in neo-
Zagledam koščke nepovezanih podob: elegantno smrt v fraku, a brez glave; pohojenega angela, ki se mu opraviču-jem; v twistu ukrivljeni telesi;protézo, ki se skriva v temnih kotičkih in Čaká novi h žrtev; posušeno roko, kako počasi leze i z groba; nazadnje kazalec kremaste barve na brzino-meru in njegovo trepetajoče iezenje preko številke trideset.
Jebá. Pri svoj i h Štiridesetih se mi v enem samém trenut-ku odkrije izgubljeno desetletje. Jasno mi je: če sem hotel preziveth sem se preprosto moral zmotiti in postáti
ev fuck you up, your mum and dad. Thev may not mean to, but they do. Thev fill you with the Faults they had And add some extra, just For you.*
Philip Lark in
*   r.
* ,e. mama in oie/Ne „amenoma, a *£*#?*** * ' "° jimi napakami/in jih <loda.a nekaj za povrh, samo
Ea'on
To sem jaz, Egon. Star sem bil dvanajst in bil sem najsreč-nej ši otrok na svetu.
Istá rojstnodnevna slika se je ponovila že četrto leto, četu-di dobrému opazovalcu, kot je rekla mama, že na tej ne bodo ušle najave strašnih sabotáž, ki so ml kasneje zmaličile telo in obraz do take mere, da se me ni več splácalo fotografirati.
Na mojo neskaljeno srečo je legla ena sama senca: nisem imel gramofona.
[/med vseh, kar sem jih poznal, bi mi ga lahko kupila edino Nona. A njej so desetJetja molitev tako popravila sluh, da je slišala petje angelov na lastna ušesa in ni rabila meha-ničnih pri po m oč kov.
ütavnega moškega v črni oblekl, ki sta mu pomocníka držala razgrnjen velikánski list papirja, on pa je pogíedal nekam navzgor, proti nebu, in potem v isto smer pokazal še s prstom.
Moja babica je lahko samo řekla: lamoski bo moj moz!
Sele kasneje je izvedela, da je videla italijanskega arhitek-ra, ki je přišel v vas zidat cerkveni zvonik.
V tistih časih ženská n í smela sama ogovoriti bodočega íoža, Noni je priskočilo na pomoč nekaj, kar je takrat še imenovala naključje. Naokoli je přišel cirkus in v nedeljo so imeli prvo představo. Zonglerji, požiralci ognja in akrobati so prikazovali svoje spretnosti znotraj majhne aréne, posuté z žaganjem in obkrožene z ograjo iz pisanega platná. Na velikih stopnicah je sedelo vse prebivalstvo, napravljeno najboljše obleke,
.Nona ni mogla odtrgarl oči od svojega izbranca, ki se je na nasprotni stráni pogovarjal s pomoč nikoma, in viděti je bilo, daga predstava, ki potuje po provincialnih mestecih in vaseh njemu rujega imperija, dolgočasi.
Upravitelj cirkusa je najavil glavno točko večera, nastop plemenitega žrebca, ki bo izbral najlepše dekle v dvořani. Med představo v prestolnici, pred presvitlim veličanstvom osebno, cesarjem Jozefom, je žival položila glavo na kolena same eosne cesarice.

„ «P ie Doenal v dir in s telesom skoraj    I
NllV J* SÄ s ^no nagnjeno glavo, drgnil ob ograd.. H    ^                ^  prodrlo tudi  do
kot bi megovo veLko                          psiv          ihnilo in še
Nona je odmaknua pug»~
"'xtw :Í:ie zajalo vedno tno.nejse. PHW. * ga^ ularilo .eglico, ki se je počasiraz.ez.a preko pn-Sa. Nenadoma je bič utihnil in l,»d,e so zadržal, d.h. Koni ie pricenjal teci počasneje, se ustavd, vzpel na zadn,, nogi. Lrezgetal, nato pa stegnil glavo med obanstvo, ,a do tretie vrste, in jo položil Noni v narocje. Ko je zmogla um mokrému, temnému ocesn, je videla, da vsi strmijo van,o, vključno z arhitektom.


Poročila sta se pod novo postavljenim zvonikom in se pře selila v ltalijo.
INjegovi sorodniki je niso maralí, mi je povedala. Ravno j nehala dojiti najstarejšo hčerko, ko se je pričela Veliká vojna. Ker je prihajala iz sovražne državě, so jo internirali v staro utrdbo, ki so jo nahitro preuredili v te namene. Cele noci je prejokala, je řekla, in tako ni spala, ko je v njeno celico vsto-pil prelep plavolas mladenič, napravljen po modi, ki jo je do sedaj videla le v časopisih s slikami angleških ali pariških dandyjev. Spogledala sta se m njegove modre oči so sijal milino, ki je Nono stresla kot šibo na vodi. Dotlej je mislila da jo lahko ganejo samo rjave oči. PriČakovala je, da se bo nasmehnil. Ni; le nekaj drobnega se je premaknilo v kotičkih ustnic. Hotela ga je vpraŠaťi, kako je přišel mimo čuvajev,
Ivendar je položil prst na ústa in ji namignil, naj mu sledi. Stražar je spal; z lícem, naslonjenim ob kamen. Ko sta stopila na piano, jo je prišlek popeljal mimo spečih vojakov skozi majhna vrata ob zaklenjenem glavnem vhodu. Módila sta do zore, ne da bi spregovorila« Ustavil se je sredi násada topolov. Nona se je od utrujenosti sesedla ter zaspala.
Zbudila se je pozno zvečer in najprej ni vedela, kje sploh je. Sele njegov pogled in utripanje ustnic so ji potrdih, da ne sanja. Resnično ni, si je řekla; sama je postala blatná in umazaná od poti, on pa se naprej nedotaknjen v gizdalinski oblekl. Karkoli je že bilo, ni se mogla upírati.
Molče sta potovala vso naslednjo noc in bobnenje topov ji je povedalo, kam sta namenjena. Bliskanje se je proti jutru že tako približalo in grmenje je postalo tako strašno, da je Nona najprej pomislila, da tega dne ne bo mogla přespati. A ko ji je spremljevalec pokazal skrivališče med debli, je takoj zapr-laoči.
ala fronto v ozki dolmi  Soče,  nad
katero so se dvigaie dib jemajoče gore. Nona reke fen. m-
«JS videla. Le slišala je o njej, predvsem o men, posebm ze-
ú barvi. Ko sta zagazila vanjo, se je čudila, kako gosta in plitva je. Ob noví kanonadi je sele spoznala, da stopata po rahlo razredčeni krvi in da hodita po mešanici človeških in konjskih trupel. Razpadajoči kadavri so občasno eksplod.-rali in izbruhnili v plinskem gejzirju. Poškropili so Nono s svojo gnijočo notranjostjo, njenega spremljevalca pa se m dotaknila niti kapljica.
Četrto jutro jo je spremljevalec pripeíjal do domáce hiše. Nona je přijela kljuko, se obrnila, hotela reči vsaj hvala, pa je spel položil prst na ústa. Le da se je lokrat nasmehml.
VzgojiÜ so jo v veri, da je moškemu dovoljeno biti le delo-ven, príden, skrben in kar je še lastnosti, ki edine štejejo na kmetih - tedaj pa je spoznala, da je lahko tudi lep; ali celo prelep. Ni zmogla zadržati pogleda na njegovem nasmehu, obrnila se je. trudoma vdihmla in oči so se ji zasolzile. Za sekundo, mogoče dve. Takoj je záhŕepenela po njem, po občutku popolnosti, celote, spokoja, ki ga je pomenila nje-jova prisotnost; začutila je votlo pogrešanje in hotela je mos-kega spet poiskati s pogledom. Nikjer veČ ga ni bilo. Strměla je v zvonik, zmolila očenaš za moža in vstopila.
Po koncu vojne je meja tekla po hribih nad Nonino rodno vasjo, Prebivalci so se družno posvětili tihotapljenju, imeno-vanem kontrabant - Nona je cez hribe nosila vso mogočo robo, dokler se ni iz vojnega ujetništva vrnil njen mož ter jo odpeljal v Italijo.
Rodila je še pet otrok, zadnjo mojo mamo. V Italiji so prišli na oblast fašisti. V črne srajce oblečeni pristaši so širili >deJO tudi po najbolj zakotnih gostilnah m v eni od njih so do smrti pretepli Noninega moža. Z otroci se je vrnila domov
iS
Naslednje veliké vojne Nona pravzaprav ni opažila -hribe je še kar prenášala vse mogoče, predvsem sol in kruh - dokler je ni srečala Smrt.
^ Takole je bilo, je řekla. Partizáni, uporniki proti nemški kupaciji, so se skřívali po hribih in njen najstarejši sin, stric Vínko, se jim je priključil.
Nona je vsak  dan  zmolila zanj  tri  zdravamarije  in  Še
'časih, med hojo, kakšen očenaš. Kontrabant sta preganjali
)be sovražni stráni, zato je bilo opravilo Še bolj nevarno.
Japorno pešačenje, skrivanje, strah - svoje otroke je lahko
prehranila samo tako, da jih ni videla prav pogosto.
řKo je neke noci prišla do veliké kmečke hiše, kjer so ji aročili tri pakete soli,  ji kljub trkanju ni nihče odprl. V • oknih je videla sij luči, živina se je v hlevu lenobno premikala
m se včasih oglasÜa. Priri zopet kasneje ali kak drug dan bi pomenilo dolgo pot, saj je kmetija stala vrh hriba, povsem na samém. Znova je pofrkala in celo pokljukala. Vrata so se odprla. Pomolila je glavo v prostor, pretirano naglas voščila dober večer, vendar ni dobila odgovora, Zavohala je čuden smrad in ga globoko potegnila v nos. Smodnik. MoraJa bi pobegniti, si je řekla, ko je vstopila. Potí ho, komaj slišno, je spět vprašala. ali je kdo doma. Tišina.
Petrolejki sta osvetljevali prostor; na levi zaprta vrata, pred njo piehod v črno kuhinjo, prazno. Stopnice so vodile navzgor. Čez rob ganka so bili vidní zgornji děli trojih vrat. Gost smrad se je lepil ob sapo. Nona je počasi stopila na prvo stopnico, nato drugo, tretjo ...
POF!
Kapljc.
POF! POF! POF!
Kaplje, druga za drugo. Tolkle so v čisto tišino, težke, polně, niso le udarjale ob tla, zvenelo je, kot bi se razceírale. Sledila jim je s pogledom navzgor in videla, kako polzijo prcko roba. Vedno hitreje in gosteje. Prelijejo se čez les kot val, padejo kot ploščat slap. Med smodnik se je vHnil še slad-kasti vonj. Nona se je ritensko umaknila čimdlje.
Srednja vrata so se pričela odpirati. Po visokem stropu je zarezal pramen svetlobe, Nona se ni mogla premakniti in ne odmakmt. poglcda od vrat. Nekaj se je premikalo, hodilo po ganku   Nekaj ...  senea?  Niti  deska  ni   zaškrípala,   korak
77'- J^ črneSa ie přišlo do roba ograje in počasi spolzelo okolí, na stopnice.
Nona je zagledala Smrt.
Bil je moški verjetno. v rahlo zaprášeném fraku z metulj-
-opnic, okleval. naredil ^ korak. Nobenega zvoka. Drugi
10
korale  Nona rúti dihati ni upala. Zdaj je £e vedela, da se přej ni /moula.  Smrt  resnicno ni imela glave.   Ko je pri ha jala

bliže. je videla* via je gotovo ludi brez notranjosti, vsaj tako lahno in neslišno je hodila. Dolge in koščene prste je držala široko razsirjene. Pokrivala jo je suha koža, ponekod razpo-kana. Pergamentna, je řekla Nona. Zdelo se je, da so prah na njenih oblačilih pravzaprav drobni delčki povrhnjice, ki se luščijo z rok.
Smrt je počasi stopala proti njej. Nona je molila. Naj je ne íliši, naj se ji srče ustavi, vsaj za toliko, da gre Smrt mimo, ker buta preglasno.
Ko sta bili na isti stopnici, se je Smrt ustavila, Nona je zdaj
gledala natanko v ravnino njenega vratu. Ni bilo viděti, da bi
glavo kdaj sploh imela - vrat je kot štrcelj zakrněle roke
pokrivala koža, suha in luskinasta.
Stali sta.
Smrt se je pričela obračati proti Noni. Kot bi me gledala, se je Nona na tem mestu pripovedi vedno stresla.
Nakar se je Smrt spět obrnila in nadaljevala pot v noc. Vsa družina je ležala v gornji srednji sobi, postreljena. Nona ni nikoli izvedela, kdo jih je pobil, okupatorji ali partizáni. Je pa veliko razmišljala o tem, kar je videla, in spoznali je, da ji je bilo dano viděti oba obraza večnosti, nebesa in pekel. To je to: s prahom pokrit nič, turobnost sama, ali pa, na drugi stráni, blesčeč smehljaj lepote. Odločiti se mora sama. Izbrala je, kot mi je řekla, arhangela Mihaela - kajti njemu je, gotovo, pripadal obraz na telesu, ki jo je nemo spremljalo iz ujetmštva. Če bi imela še kakega otroka, bi ga zagotovo poimenovala po njem.
Poslej je samo še molila. Včasih je iz gozdov přišel strk Vinko in ji prinesel hrane. Veliko je tvegal, ne zgol; na potí -načeloma je bilo namreČ ravno obratno, oni v dolin, so nosil
21

.,     ■    Vínko bi nadrejenim teíko razložil, da "ano v tmbe, m          ( .            ^ versko blazfla. ürugI
Jtfbrti »m»-     ^      svetu. Mojo mamo so poslali
^r^::"^f r',cMu,'h0,e_sest j
i. dele • --^^ikov prosila strica Vinka,
fiľu in se od tam bránili. Strie Vínko ,e lahko po »Línem jurisu veckral přišel do nabožmh knng. Vcl.ko ete pa ^ S*«"> v dolino, k Noni. Zato se ;e moral tok-ko'boli razveľeliti, ko je nekoč pred ognjem read k» fan knjige, vse precej debele, ki so za povrh optsovale Zjvljenje svetnikov za vsak dan v letu.
Ni mogel drugace: eno si je zatlačil pod obleko spreda;, eno zadaj, dve ob stráni ter krenil na pot. V zadnjem vojnem januarju Nemci niso upali več daleč od utrdb. Mogoče Vínko zato ni dovolj pažil. Sovražna patrola ga je zagledala na robu previsa, črno piko, ki je v mesečini tekla preko žareče beline. Pričeli so streljati in krogle so ga dvignile iz snega, ga prevrnile, še in še butale vanj in ga zavrtele v prepad. Vse-skozi je ostal pri zavésti in še nikoli se ni tako bal kot takrat, ko je v vdolbini, kamor je pádel, poslušal pogovore vojakov, ki so se odločali, ali se spustijo za njim ali ne. Previs je poie-denel in preveč bi tvegali. Raje so vrgli ročni bombi, ki pa sta odskákali navzdol in eksplodirali na dnu soteske.
Ko je naslednjo noc potrkal na domača vrata, je Nona omedlela ob pogledu na prestreljen vojaški plašč in na droben prak, ki se je usipal iz ran in ki se ga je se tako živo spomnila s kože Smrti. Vínko se je moral počasi sleči in pustiti knjige pasti, se olusčiti z njega> předen je verjela, da
nedotaknjen, Vse krogle je zadržal papir ín vanj izkopal
tunele, ki so ga narodili neuporabnega. Nepoškodovana je
itala le knjiga, ki jo je imel na desni, prvá iz zbirke, s svet-
niki za naslednje tri meseee.
n
2ivljenje svetnikov.
dr, J*n« Ev- Zor*

Dnittta Sv. Můíwji v Celo ve u.
L
Tako je Nona dobila svoje čtivo, ki ga ni nikoli več prene-hala brati, stric Vinko pa je postal njen najljubši otrok.
Pa moj najljubši stric tudi. Redko se je oglasil, vendar sem se takrat toliko bolj prilepil nanj. Bil je pravi vzor svetov-
■                                 *                                  i    ■
ljana. Nosil je tanke brke, izpil brinjevec v eni potezi, na roki pa se mu je bleščal ogromen zlat prstan z vdelanim črninV
Ko so ga odpustili iz vojské, je postal voznik kamióna. Potoval je po celi deželi in, kot mi je večkrat šepnil, da ga Nona ne bi slišala, imel babo v vsakem mestu! Toliko ,ih še Tito nima, je dodal in mi pomežiknil. Slike našega předšed nika so visele v slehernem prostoru in le redko se ob njih

Dnem spomnil tudi na svojega strica. Vsakič s ponosom -kako veliko hišo si je sezidal in koliko kreditov je že najel! asih mi je stvari, ki sem jih napol razumel, razlagal v Irobnosti, jaz pa sem posrkal sleherno besedo in o njej dolgo premišljeval Pričel sem opažati spremembe, ki jih porei ne bi - ogromna domovanja, ki so rasla povsod in so bila namenjena skupnemu življenju vsaj treh generacij; polně vlake, ki so vozili nakupovalce preko meje; razkol raz-reda na one, ki nosijo uvozena oblačila, tište, ki se oblačijo v domacih trgovinah. in na mene.
Predvsem pa, da imajo gramofon že čisto vsi sošolci.
I skr a f on
Obsojen sem bil na večno čakanje, da bom priljubljeno melodijo slišal slučajno.

V resnici priljubljenih skladb sploh nisem imel, kar ,e bilo glede na okoliščine povsem normalno. Po zadnjem posluša-nju plošc pri sošolcib mi je postalo jasno, da človek brez gra-mofona ne more imeti niti svojega mnenja, ka, šele melodne - neodločen je, cagav in izgubljen.
Zakai sta me Tone in Franc sploh vzela s sabo, ne vem. Oba sta tekmovala za naziv največjega frajerja v razredu -n moj glas zagotovo ni odločal. Mogoče nista našla mkogar drugega ali Pa edino jaz še nisem videl povsem noyega Po-hištva belih kuhinjskih omaric in rdecih stolov ter les enca, vse iz eiste plastike. Kljub zidavi hiše so s, še vedno lahko privošcili opremljanje stanovania, saj je Tonetov oce dělal v Nemciji. Poleg denarja je prinášal uuli r,a,nove;íe plosce, kalerih naslove mu je sin naštel v písmu.
^H
Tondova mama .um je razkaxala kuhinjo, nakar nas je pospremila v Kíndemmmer, kot je pisalo na vratih. Tone je vrgel torbö v kot, se sklonil nad gramofon, pobrskal med skoraj dvajsetimi centimetri plošč, potegnil eno ven, se sun-kovito obrnil in vprašal: Sta že videla tole?"
Odkimala sva. Franc mogoče celo nekako z odporom. Tone drugačnega odgovora sploh ni pričakoval. Z izkuše-mm gibom, kí sem mu ga zelo zavidal, je potegnil ven ploščo, stresel z nje notranji ovitek in nama pokazal črno površino.
"Viditatole?"
"Plata kot plata," je rekel Franc, "kaj težiš?"
"Poglejta sem," je gostitelj pokazal s prstom. Nagnila sva se naprej. Sredi plošce se je lesketal povsem si v krog, poí centimetra šírok.
Franc se ga je skoraj dotaknil z nosom. ''Zdrgnjena je od poslusanja! Zakaj pa to?"
" se je ponosno napěl Tone in postavil prst sredi
no.
K
•1
me,   tule
pěvec ngne!
V ..." je zamahnil Franc. Tonetov nasmešek je pričal, da gre Še vedno vse po náčrtu. Zavrtěl je ploščo med konicarna levega in desnega ka-zalca (kako sem mu zavidal sele to!) in jo položil na silno visoko paličico, ki je molela iz gramofona. Slišal sem že o modelu, na katerega lahko naložiŠ po pet plošč hkrati in »Otem ena za drugo padajo na podstavek in se predvajajo, ne la bi ti bilo třeba vstajati in jih menjati. Take gramofone so imeli tisti, katerih starši so dělali v Nemčiji, vsi drugl pa Iskrafone, ki so zahtevali več Fizičnega truda. Stric Vínko je
řb kamionih, novejŠih od njegovega, zmerom zamahnil in ekel» več tehnike, več možnosti, da se kaj pokvari. Ampak pet ploše naenkrat ...
Tone je položil gramoťbnsko glavo na začetek zdrgnje-nega dela. ZasliŠalo se je prasketanje, nato komaj slišno brenkanje na kitaro, někdo je spregovoril, potem pa čuden, čuden zvok,
I "HA!" je zavpil Tone. Franc je odkimal: "Tip je butnil s kitaro ob ojačevalec!" Tone se je široko zařezal in preložil iglo na začetek. Odprla so se vrata in gostoljubna mama je přinesla kt nik s pečivom. Ker sta se sošolca preveč zatopila v posluša-nje, sem ga prevzel jaz. Marmelada je prekipevala i z lincer-jevih piskotov; nahitro sem jih preštel in delil s tri. Pojedel svoj delež, pomisHl, saj mogoče onadva ne bosta opazila, itak se že prerekata, pa sem vsakemu pojede! še en piškot, pa še enega in zbiral pogum, da se ustavím, ko je Franc klol nil Toneta. Rjovela sta in se zmerjala. Izkoristil sem pnložnost in pojedel preostalo pečivo. Ko sem lizal še sladkor s porcelana, sem zaslišal meni namenjeno vprašanje: No, sem imel prav, a ne'
roz-
27

aiprei nisem cisto dobro vedel, kaj Tone sploh hoče. Ostala sva sama. Franc je že šel.
"Seveda,"sem rekel, "seveda."
Med potjo domov sem razmišljal o pomanjkanju gramoťo-na kot hudi kázni, Če bi ga imel, bi si lahko sposojal plošce in sam přišel do lastnega mnenja. Četudi napačnega, a bilo bi moje! Tako pa ... Saj sem si vČasih sposodil ploščo in jo doma škril do takrat, ko jo je bilo treba vrniti. Poslušati je itak nisem imel kje, razen na redkih obiskih pri sošolcih. Moral sem lagati o tem, kakšna se mi je zdela in kaj vse sem na ploš-či slišal. Vsak četrtek sem se! v čitalnico, z lesom obloženo ii vedno pretoplo sobo točno nasproti glavnega vhoda v Železárno. Vedno sem najprej přebral edini glasbeni Časopis, ki je izhajal v Sloveniji. Na pamet sem znal ocene plošč in jih citiral po laznih poslušanjih. Imel sem obcutek, da se potap-ljam vse globlje - vse več sem vedel o glasbi in glasbenikih, ki jih nikoli nisem slišal. Sošolec, ki je hotel preveriti kak podatek, je raje povprašal mene, kot šel sam brskat p<
>o caso-
Ipisih. Vse sem vedel feudi o tehnologiji: da je glasba vrezana na ploščah v tanki sledi, ki vodi od roba proti središču. Igla potuje po njej in jo prebira. Da obstajata dve vrsti plošč: veliké, ki jim pravijo tudi LP z malo luknjo na sredini, ki jo moraš natakniti na izboklino sredi gramofona. Ja, ploščo lahko obrneš, celo tako mojstrsko kot Tone - na eno stran gre pnbhíno dvajset minut glasbe. Obstajajo tudi male plosce, na katenh je na vsaki stráni samo po ena skladba in ■májo večje luknje. Reče se jim singli ali singlice. Pa to, da vehk.m ploščam, katerih ovitek je mogoče odpret,, pravij0 album, in obstajap v dvojni ali celo trojni obhki. Skladbe so po do          kar komadi ali štikli in se delijo na hitre, torej šo-
pame al, ruzeme, ln počasne, ki 'pm pravijo ^ j, J^ mac. Sknvnost mi ni bilo niti pravľ

dov na ploŠČi: hitri - počasni - hitri - ... Vse, vse sem veóell
!Kako na posnetku skupině med nastopom prepoznaš bobnarja, ve vsako tele, a loči t i med basistom in kitaristom sem znal med redkimi v razredu - vendar samo po siiki (prvi ima na kitari štiri strune, drugi šest), po zvoku pa verjetno ne bi ločil pevca od bobnarja, tako malo plošč sem bil slišal. Glasba je vodila do deklet. Fantje so plošce kupovali samo zato, da so se lahko pobahali drug pred drugim in so dekleta vábili na poslušanje. Vedno so zraven morali povabiti vsaj dve prijateljici, če ne kar cele skupine. A potem ...
Pojma nisem imel. Fantje so pravili o otipavanjih in liza-njih, vendar sem imel občutek, da je njikovo govorjenje bolj
tteorija kot praksa, podobno mojemu poznavanju glasbe. Edino Maja ni nikoli sprejela vábila na poslušanje. Sploh se je vedno držala bolj sama zase. Nisem vedel čemu — saj je imela gramofon! Jaz sem bil samotař silom prilik, Iskrafon bi me naredil družabnega in priljubljenega. Maja je imela najbolj otožne oci, kar sem jih kdajkoli videi in take so osta-
tle tudi takrat, k o se je smej ala. Kot bi njen obraz sestavljali dve polovici: spodnji del je sodeloval v klepetih, smehu in zabavi, zgornji pa je same val. Sanjal sem o tem, da se ji v I moji družbi zasmejejo tudi oči. Po velikosti je bila med več-jimi puncami v razredu, le malo manjsa od mene. Z razpo-tegnjeno, desko postavo in dolgimi nogami. Občasno je nosila krilo, vendar ni nikoli pokazala kolen. Največji frajerji v razredu, ki so se med odmorom potiho připlazili za punco, potem pa jo od zadaj zagrabili z dlanema čez prsi, zašapali. so jo pustili pri miru. Řekli so, da ima premajhne, se ne spiaca truditi, čeprav ni nihče zanikal, da je ena najlepših punc na soli. Pogosto sem se zastrmel vanjo, včasih s skrbjo: je bolna? Teiovadila ni nikoli, imela je stalno opravičilo in nihče ni vedel vzroka.
Saj Maja verjetno ne bi sprejela mojega vábila na poslu-je, vendar .,. Kako lahko vem, če ne morem poskusiti? Včasih me je pogledala nekako ... Ali pa je pri obratu glave adržala pogled na moji zadnji klopi dlje kot pri drugih. Sem i le domišljal?
Se nekaj, česar ne bom nikoli izvedel.
Garsonjera
"Opraviči se,   je strogo řekla Nona in me pogledala Čez rob očal. Obrnila se je proti kredenci. Sledil sem ji s pogle-
dom.
B   "Oprostite, prosím 1" Nonin obraz je ostal napět se nekaj časa, předen se je zmehčal v nasmeh.
1"A je bil kdo znán?" sem jo vprašal. "Ne, nikoli ga še nisem videla. Póruje že od Veliké vojne n išČe drobovje. Pojasnila sem mu, da ga nisi pohodil name-noma. Si se že rodil tak, malo pri kraj ša n ..."
Nona je počasí, trudoma vstala in oddrsala do kuhinjske mize. Nanjo je postavila posodo s kuhanimi neolupljenimi krompirji. Dodal sem tri kovinske, že precej obtolčene kro-žnike. V prvega položil en sam krompir, v srednjega sol, v tretjega pa vse preostale gomolje.
Nona je počasi olúpila svoje kosilo in ga pred vsakim gn-žljajem pomočila v sol. To je bila edina hrana, ki sem jo tudi jaz lahko jedel počasi. Predvsem zato, ker je nisem maral. Vendar če bi se pritožil, bi Nona naslednji dan skuhala řepo,
(kar ni bila ne vem kakšna zamenjava. "Saj nisi sam křiv ..." je dodala. Pobožala me je po dlani. "Revček si, veš." Od njenih  rok so ostale samo Še kosti, pokrite s topí kozo, precej převeliko in preohlapno, a stisk me je pnjetno pobožal.
"Nič ti ne zavidam," je nadaljevala, "oči imaš slabé, ne vidii ne angelov ne duš. Ušesa tudi; ko bi jih lahko vsaj sh-


saj res ... A bi tni kupila gramofon?" ikai pa to rabi Sama si rekla, da riimamdovolj močnih uses. Rabü bi na pí          ia bi uuli jaz zacel poslužau.
Slišalo bi tvoje telo, ne duša. Telo pa ni važno, veš. Ta-koi. koga ubogaš, postaneš pogolten in uide ti bistvo. HoČeš Ě hrane, različne jedl, gramofon, pa ..." "Nona, prosim! Prosim! Eno leto bom hodil v cerkev brez stripov !
"Egon, raje moli in bos tudi ti ..."
'Nona, prosim, prosim! Dve leti! Ti ne veš, kako lepo je imeti plošce! Daš jih na gramofon, igla se ..." "Igla?"
Cvrsto sem zatisnil ústa in se za kažen do krvi ugriznil. Konec mojih sanj o gramofonu. Kako sem mogel izreči na-pačno besedo: navdušenje me je zaneslo in spodneslo! Bom kdaj sposoben krotiti svojo neučakanost?
Xona se je ječe spravila pokonci in mi pomigala, naj ji sledím. Na prehodu med sobo in kuhinjo sva nekaj minut pocákala, da je angel pospremil mimo tri izgubljene duše v ve-Ingah. potem pa sva obstala pred kredenco. Vedno me je spo-mimaia na grád z dvema stolpoma. Oba zaklenjenar levi je pripadal mami in nikoli še nisem videl, kaj je v mem, desni pa Non, m odprla ga je vsakic po nedeljski maši, ko sem čakal plačuo za spremstvo - drobiž, s katerim sem si kupil naj-nove|SI stnp iz zbirke z rumenimi platnicami, ki se je zaradi tega tmenovala zlata jerija,
strľľkosde', kľedľCe je naP°ln^° toplo,   na  notranji
.•azpPrtohdTd'" Í vT"1" nCŽn° rekla Nona in «« P^ozala z r   prto dlan'°- V kart°"a- äkatli je imela spravene ban-
kovce, položene med porumenela pisma. Obrnil sem se pro proti balkonu, ker nísem hotel viděti tište gnusne slike, při lepljene na notranjo stran vrat
Slišal sem jo brskati med perilom. Našla je rdečo žametn šatuljo, precej zdrgnjeno po robovih. Nagnila sva se nadnjo.
Pocasi, previdno jo je odprla, vseskozi pripravljena, da jo hitro zapře, Če bi tisto, kar je bilo v njej spravljeno, poskúšalo pobegnili.
V zametu so tičale zasajene šivanke rssss, jih vidi s r
Pokimal sem.
"Delajo se, da spijo. Potem si le za trenutek nepreviden in te zaskočijo. Prerijejo se skoz i kozo, malo te zaskeli, ampak předen si z roko na tem mestu, so že notri, samo popraskáš se se lahko. Splazijo se skozi meso in vstopijo v žilo. Po njej
Ígredo lahko kamorkoli. Ponavadi v roke ah noge. Koliko Iju di sem že videla s čisto skrivenčenimi udi! Igle so bile krivé! Rovarijo po tebi in nič jim ne mores. Nazadnje si zaželijo koga drugega. Spustijo se v srce ali v glavo in te ubijejo. To je edini način, da pridejo ven. Zemlja na pokopališcih jih iz-pljune in pobere jih kak nesrečnik
Previdno je zaprla pokrov in za njim še zaklenila vra Zdaj je lahko spregovorila glas n ej e:
"V moje stanovanje ne boš prinášal nobenih igell "Nona, saj taje drugačna! Pritrjena!" "Igla je igla! Vsaka te ubije, prej ali slejl" Segla je po Življenju svetnikov, sedla na posteljo, ga od prla in pričela brati.
Ni imelo več smisla govoriti. Itak me ne bi slišala Odšel sem na drugo stran zakonske postelje in sedel na
b stranico, podpl;

"btom
naslonil

pa pntasnil ob šteklená vrata oaücona. Cledal sen, podolgo-,v;;i:..,lHlllon;)metaneinPovSen1sivĽhloke,ersepo£ut1lsa-
mega in žalostnega.
Z gramoťonom bi bilo vse drugače.
Vendar, kam bi ga sploh lahko postav,  v na, prenatrpa-ni garsonjeri? Nona je sušila jabolcne krhl,e na kredenc, na Levi je bilo od tal do .tropa postavljeno ogledalo. Nagn.1 sem se naprej in poskúšal prevent!, all bi ga lahko mogofie zatlačil pod posteljo. Ni se mi zdela zadosti visoka, četudi je bilo le nekaj prostora medigračami mojega otroátva, na katenh se je že pošteno nabral prah. Nekaj kitajskih avtov iz tanke pločevine, gumijast pes, ki sem ga obgrizel, ko so mi rash zobje, in dolga lesena palica, bivši ročaj izgubljene samokol-nice. Oglati robovi in na tretjini še ostanek modre barvě. Na drugi stráni postelje sem zavohal Nonino kahlo, ki jo je upo-rabljaia ponočl Saj do stranišča ni bilo daleč; kuhinja je bila tako majhna, da je vanjo Šla samo miza, Štedilnik in vrsta omaric. Desno se je prišlo v stanovanje, levo pa v kopalnico. N oč n a posoda je bila bolj stvar navade. Nona se je res pre-mikala počasi, vendar je vsak dan še šla na sprehod ob reki, in ko sem bil mlajši, sem hodil z njo. Skupaj sva nabírala zelišča, jih dajala sušit na kredenco in pozabila nanje. Njihov prah in von j sta se vsipala po celem stanovanju.
"Posiušaš?" je vprašala Nona. Zamaknil sem se in splo nisem opazil, kdaj je prenehala brati.
'Tako je prav," je dodala. Nad nama je zaklokotala voda. Nekdo je prepeval, v stanovanju zraven so ropotali s pokrovkami.
"Slišis vse te duše? Koliko jih je - pozabljemh, zavrženih, zapuščenih. Umrlih od vode, v kriku, v verigah grehov. Nesrečne blodijo po svetu, kajti edino Ijubezen jih lahko popelje v nebesa. Ker nimajo nikogar vec na zemlji ali pa so
I
i brezverci, morám jaz moliti zanje. Kolikim masal
i"
:e po-
S podvojeno moqo se je zatopila v nitro žlobudranje mo-litve. PoČasi sem vstal, pospravil kuhinjsko mizo in zacel dělati nalogo.
\5


Vinko plese
n    ~ me ie vedno spominjal na bojis-
xks rlmřinsk    oioalbum m<-je ^u        ť         ',    ,            .
NaSdruzinsKi ^                            ^          gmrt )e izenacila
telesa, predvsem roke ,n noge.                                    zavihkom
Moja najljubša fotografa pa se ,e skřívala
adnje platnice.
Povsem s e je razí i koval a od vseh drugih. Prekipevala je od življenja in dostikrat sem se zastrmel vanjo ter zasanjal Strie Vinko je plesal twist s soplesalko, ki bi lahko bila žen mojega drugega strica, Janeza. Z nobenim od sorodniko nismo imeli stikov, ker so bili vsi izdajalci, edino Vinko je včasih přisel obiskat Nono, kot je izrecno poudaril. Vedno
36
spotoma, kadar je moral v Železárno iz prestolnice pripelja-ti tovor. Ko me je pobožal po glavi, z vso težo prstana, mi je postalo jasno, da je přišel obiskat tudi mene.
Začel sem razmišljati o svoji h tetah in stricih ter ugotovil,
da večine sploh nikoli nisem videl, razen nahitro, ponavadi
na pogrebih. Teta Julija je dělala kot čistilka na železnici, in
kadar sem jo srečal na cesti, mi je odzdravila, ampak nekako
tako, kot bi ji kaj hudega storil. Druga teta, JMarija, je edina
živela v Nonini rojstni vaši in ni hodila niti na pogrebe. Strie
Lojze je nepřestáno bolehal in dělal v trgovini na drugem
koncu mesta. Ker je že přešel v pregovore tujih ljudi, nisem
nanj prav nič računal - presenetljivo velikokrat sem slišal
izrek "škrt kot Lojze" ali pa "ne biť taká stiskaška rit kot
Lojze", Nona je, tako kot za vse svoje otroke, vsak dan mo-
lila zanj in včasih je zmajala z glavo ter rekla, da bo živel vec-
no, saj še duše ne bo hotel dati od sebe, skopuh. Vinko je ob
vsakem obisku prispeval denár za mašo, Lojze pa je pnšel
samo enkrat in ni pustil ničesar. Celo Nono je prosil za po-
lovico krompirja, ki ji je ostal na krožniku. Siv in posušen,
potegnjen vase, s tankimi brčicami in prsti, ki jih je nitro
utripaje stiskal v pest, je sedel na pručki, se s hrbtom nasla-
njal ob ogledalo ("Takega imam tudi jaz doma, da se mi m
treba hodit fotografirat!") in jamral kako se je po operaciji
njegovo Življenje spremenilo v pekel. Morali so mu odřezati
pol mehurja, nakar je, kljub zdravniškemu potrdilu in dolge-
mu   prerekanju,   moral   na  javnem   stranišču   placatí   celo
vstopnino.
Tudi strie Janez je varčeval vendar podobno kot vsi ostali, za gradnjo hiše. Imel je tri sinové in izračunal je, da m pravé razlike v ceni, če že takoj zgradi posebno nadstropje za vsakega od njih. Najel je vse mogoče kredite in druzim prepoveda) sleherni izdatek. Skrbno je bedel nad n,ihovim
■    i   -J     n kili že nek a, let t ako skregani, da se
r-i7ume   moio stisko in mi pomagai. ^         j
wizumei       j                                                       p0vsod naokoli,
plesisěu, kako se divje zvi,a in vrtl, z deKien p
Takimil Najlep&nil                                      _
Stric Vinko me opazi in mi pomáha, naj prídem blize.
"Ej, Egon, pleši!" mi zavpije in vsi zaploskajo v ntmu.
Recem mu, da ne znám.
"Kako ne znáš?" se začudi.
N i mam gram o f ona, mu pojasnim.
"Kako nimaš gramofona, jaz imam po enega v vsakem me-
i" stu!
Žalostno odkimujem.  Pomežikne  mi  in me  poboža po laseh. Vem, da bo vse uredil
"Zdaj  pa,"  reče,  "poglej!   Treniraj  twist   na  suho,   vsaj potem ne bos zgubljal časa. Dovolj si star!"
Vinko potegne šal z ramen neke lepotice, da jo kar odvrti proč. Vrže si ga za boke in se prične drgniti. "Zašvical si in se malo obnšeŠ ..." Pljune cigareto na tla. Ugasnes pikavac ...
Konico čevlja prične vrtěti na ogorku. "Nazadnje z rinčkom pobereš kovanec za pet par in znaŠ plesati!"
Prične se zvijari nazaj in sedalo Mač se dotakne tal, podrsa in zaŠumi.
Šk-e-šk-e-škl Kot činela. Kot boben.
Kot tlesk redovalnice ob rob mize. "Egon Yittori!" "Egon Vittori!" "EGON VITTORU"
Trznil sem in debelo pogledal učitel ja biologije.
"Priznai, spal si!"
"Ne ... tovariš učitelj ... ne ..."
"NelaŽi!"
Hotel sem še nekaj reci, pa me je presekal s kretnjo. Mir v razredu! Kot sem rekel, danes bomo pod mikro-kopom gledali strukturo mišičnih vláken ..."
Na vsak náčin sem se hotel vrniti na plesišče k stncu u, zato sem se polotil običajnega načina. Osredotocil se a veliko sliko tovariša Tita, ki je visela nad tablo in počasí
ričel izklapljati okolico.
Učitel) je Hodil gor in
I OL

po prehodu med klopnu m go-«I neka o mikroskopih in objektmh stekelcih. Tito z dv,g-nje.0 aogo ... stric Vinko ... gramofon ... Nisem se se umak-nil zadosti globoko, ko je spet trešciio predme. Tokrat kro-znik in na njem na rezine nařezáno surovo meso. Strahoma sem pogledal navzgor. a je učitel] ze stekel proč Enema od pridmh sošolcev iz prve vršte je mikroskop sumluvo zaskřípal pod prsti in hitel je preprečit nezgodo.
I     Tovariš Tito ... medvěd ... pečenka ... banket ... "EGON VITTORI!" Tako sem trznil, da je kroznik kar zaropotal. Učitel) je strměl vame.
"Kje je meso?"
Pogledal sem porcelán in se ga rahio dotaknil z blazinico levega kázal ca, da sem ustavil tresenje. "KJEJEMESO?"
Tišina v razredu je bila popolná. Vsi so strměli vame. "Pojedel sem ga.M "Kaj?"
Slisal sem sesanje zraka íz prostora — mnogo pljuč ga je potrebovalo veliké kollcine, čim hitreje, da lahko bušnejo v smeh,
"Bil sem lačen," sem dodal v opravičilo. Smeh je vseeno přisel. Odmeval je od zidov in objektna stekelca so poskakovala. Samo dva sta ostala resna. Učitel}, za katerega sem imel občutek, da ga je zaustavilo moje poja-smlo, in Maja. Kradoma sem jo pogledal in nisem mogel zdr-žati njenih žalostni h oči. Raje sem se spet posvětil tovarišu
TltU.
V bioioškem kabinetu so viseli le veliki plakati olupljenih živah, s puščicami, ki so označevale njihove sestavné dele.
40
šteklení vitrini je ujet slonel okostnjak Sem so ga u makmi i iz razreda. saj je med zobe stalno dobival cigaretne ogorke, moral nosili sončna ocala alt pojasnjevalne nápise.
Tovariš se je postavil točno predenj in prestregel moj polled. Začel je poučevati sele po zimskib počitnicah, ker je prejšnji službeno odpotovaL Po starosti sodeč je nastopil prvo službo. Pustil si je brado, da bi bil viděti starejši, a so svetle dlake  napravile le senco pod vratom.  Dostikrat je spregovoril z visokim glasom, se ustavil in ponovil stávek ne-naravno nizko. lzpod odpete modre halje je kukala sivá obleka in bela najlonska srajca z dolgima, zašiljemma ovratni-
koma.                                                                   m          i ■     i
"Komaj čakám, da spoznám tvojo mamo,   je pokimal z na-grbančenimi ustnicami, "mogoče boš potem kaj bol; zgovo-
ren.
'Vidi se vam, da ste novi."
"Prosím?"
"Vsi drugi mojo mamo že poznajo."
Sumničavo me je pogledal.
Zakaj pa:
Zmignil sem z rameni. Žulilogaje.
"Je mogoče ... družbenopolit.čna delavka. Odkimal sem. Olajsano je izdihnil, se zavedel zatanl sapo. Pomidil sem, da bi bilo mogoče dobro, Se b, se zlagal m svojo mamo postavil vsaj med člane komunistce partije, ce z ne nekam med poklicne politike, vendar ni b,lo res .n med 1*. ganjetn sem vedno cutil prav fizično bolei.no, zato sem se ga raje izogibal. Zacudil sem se; zakaj mu vsega o n,e, nuopo vedali kolegi v zbornici, ko je od tovaris.ce J^ »*££ naj mamo poklicejo v solo? Mogoče so molčah "-« hočejo krstiti novinca? Pogledal sem v pt>c,> prerež nad v. trino s kostmi.
mi, notfiffnien avok, ki ga je mesto sli-Salo trikra« nade«, vsak Pokoncujz,.........                ...
lo trikrát h dtt, v—                          ,ebe rekel učiteij.
Wteh-bjkj,j6  o       P^       agromozan.
Zaslišala sva svok, k.,«     na,        P        ^ ^ ^ ^
*- "»"* Vrat! Z; we" i   obstalavto.obiH in avto r^^ÍXr—llieWrenila pohnou nav.
Í     p^t    0,0 ^vešila v tnesto in korakakpo glavn.
; \; e so se trgaU posantezniki, vstopali v bloke tn rnno-
i   po asi usihala. Zvok, ki ga Je projedla na svo,, po .
Ü L. je bil edinstven in nepop^Poshxsalasvakor.
ke in zadušené pogovore, ki so na,u obhvab, m oba hkra >
LfaU en sam par visokih pet, ko so se izloctle m vstop,le
v prazno stavbo.
Topotale po hodniku, po stopnicah v prvo nadstroP)e. Spět hodnik. bližanje vratom. Vodo odmevanje korakov. Učitel) si je nevede popravil ovratnik.
Vrata so se odprla brez třkanja in ne da bi koraki zastali vsaj za sekundo.
"Sin moj, kaj so ti storili?"
Mama me je dobesedno spotoma pobrala s stola in me za-
ščitniško zakrila z rokami. Učitelj se je jezno odkrehal.
"Tovanšica, nič mu nismo naredili. Hotel sem zgolj viděti mater, ki otroka tako strada, da mora pojesti material zami-kroskopiranje!'
Mama se je silno počasi obrnila proti njemu. Merila sta se s pogledi. Za pol glave je bila manjša od njega, a oglata in čo-kata, kot moški, ki se je napravil v filmsko zvezdo petdese-tih, skupaj s plisiranim krilom in do kolen segajočim sivím dežnim plašČem. Iz imena igralke sem vedno sklepal na mamino trenutno razpoloženje.   Danes  je  nastopala  Lan
urner in obetalo se mi n i nič dobrega. Předen je spregovprila, je rahlo privzdignila braao. "Kaj je poj edel?" Učiteli se je približal za korak. Meso, tovarisica, meso je pojedel!"
Mamine ustnice so sunkovito trznile v širok nasmeh, ki je razkril vse zobovje.
"Saj meso je za jesti, a vi tega ne veste?" "Meso že, ampak to je bil material za mikroskopiranje!" Xjena usta so se enako hitro zaprla:
"Tovariš, vidim, da ste začetnik in ste malo zbegani. Po-skusite se obvladati in zbrati."
Učitelju so se zrkla zaokrožila v presenečenju: "Prosím?"
Mama je odkimala, češ s kakšnimi tepci imam opravka m pričela govorití počasi in zelo razločno kot s čisto majhnim otrokom:
"Najprej ste rekli, da je pojedel meso, potem pa naj bi pojedel še material. Kaj zdaj drži? Odločite se!" Učitelj se je že rahlo zmedel. "Oboje, hočem reči ... meso je material za mikroskopiranje ..."
Mama je globoko vdihnila:
"Potem je vse v redu, ne? Meso je za jesti in če je meso
material je za jesti tudi material! Se lahko toliko zberete, da
me poskušite razumeti?"
"Saj vas razumem! Pojedel ga je, ker je bil lačen!" Materin obraz je na mah spreletela najČistejša groza:
*   T"                                "
"Moj sin? Moj edinec, sonce mojega življenja ... Potegnila je sapo vase, jo dolgo držala in potem spustila
sčeno v eni sami besed i;
... lačen?"
43
■
Učiteli je polámal.
Po materinem licu je spolzela samotná solza. Počasí, rahlo vijugavo, saj se je pod njo glava zasukala proti oknu, da se je zunanja svetloba zalesketala v tekočini. Mama je pocákala, dokler ni kaplja odnihala na bradi in ji kanila na prsi, předen je dodala z ubitim glasom: 'Tako srno řevni.
U
est o
odila sva po pražni ulici. Mama je privzdignila levic^, upognila v komolcu in z njo tiščala k telesu mojo desnico. Ko sem bil mlajši, me je morala pogosto opozarjati, předen sem ujel korak, zdaj sem se uskladil že samodejno. Strměla je predse in skoraj molčala. Pete so tolkle ob asfalt in včasih je siknila med stisnjenimi ustnicami:
I "Aha, blok!" Alipa: Ivrizisce! "Odcep levo!" Poimenovala je dele mesta, ki niso bili po ničemer poseb-i in sva jih videvala vsak dan. Prihajali so na piano le kot nekaj, kar je zaposlovalo glasilke in ustnice, navajene nepre-stanega mletja; vztrajala je v stanju, najbližjem molku, kar g je zmogla. Grudil sem se od strahu; tišina pri njej ni obetal nič dobrega. Načeloma je sipanje besed koma; kdaj utinmlo, vedno pretirano naglas; nikoli samo enemu poslušalcu, mar-več še rnimoidočim na robu obzorja. Kradoma sem jo pogle-doval s stráni in ji brez uspeha poskúšal na obrazu přebrati karkoli.
CGlavna ulica se je počasi pričenjala ožiti in iz nje so se ce 'ie še zadnje stranske poti do blokov, ki so jih nedávno po äviii na robu mesta. Sledili so jim samo travniki, nekalen P'itvimi jamami Že označeni zagradnjo. Ob njih je vedno po hajkovalo nekaj zaposlenih iz Železárně in si zamišljalo bo-lanovanja, kamor se bodo lahko přesolili iz samski omov in vanje s seboj pripeljali družine, ki so jih Čakale po <-'n kon^ il, ,1,
Skoraj na vsakem metru sva naletela na nov von, » glas-
bo. V zraku je poleg.....uladi lebdela tudi mežamca ,ugos o-
vanskih kultur. Dopoldanska izmena je sedela pn koalu <        .ustel asfalt je velo po čevapčičih in gove,. pib ter zve-
Belo Po mešanici sevdaUnk, srbskega kola in slovenské po -Običaini zvokil niti opazil jih ne bi, če se ne bi zavedal, kako za mnogimi ne tiči radio, marveč gramofon, vir vse moji h težav!
Upal sem, da mi ne bo nasproti přišel kateri od mestni Ijubiteljev glasbe. Na videz sem poznal vse, tudi one starejš 1 lipi Roman je celo stanoval v vrhnjem nadstropju mojeg bloka, a se nisva pozdravljala, saj je na hodniku vedno gle-dal skozme.
Rockerske plošce so bile redke in dragocene. Smukal sem se po obrobju pogovorov poznavalcev in veliko vedel, žal spět zgolj v teoriji. Moral se bom izogniti beograjskim izda-jam na prasketajočem debelem vinilu. s nlatnicami, ki so bile
ľ>
videü, kot bi „h někdo tiskal štirikrat zapored, vendar bi ,kic sliko premakni] za nekaj milimetrov, Debelejše plošce
n,í!^Vxľ;Vn;vPníatC!,SkÍ IndÍJÍ- Na vsaki >* Ho DUMDl M  NDIÄ in pravili so, da jih izdelujejo Jnjex,
et. Predstavljal sem si mogočne, miáičaste roke, ki bi normal-
no tanko plastiko kar strk Poznavalci so cenili edino plošce
z zahoda. še najbolj iz Nemčije, ki so jih prinášali zdomci.
aibolj pogumm so jih naročali iz Anglije. Položili so éL™
kuverto in tvegali, saj je izginilo vsakq tretje pismo. Nasve-
ti so polnili pogovore: nikoli ne uporabljaj letalskih kuvert,
ker jih obvezno pregledajo! Bankovec mora biti en sam, to-
rej vedno daj tujemu trgovcu napitnino! Različne teorije so
obstajale o vrstah papirja, s katerimi je mogoče vsebino po-
vsem prikriti tudi pred pregledom pod mocno lučjo, ne da bi
Íkuverta postala predebela. Vsak pa je zagotovo imel še svo-e trike, o katerih je molčal. Uspešen nakup je pomenil dogodek, ki ni bil pomemben le za lastnika, marvec za vse ljubitelje v mestu. Srečnež se je takoj obul, se oblekel v diins in šel na sprehod po glavni ulici. Sknvaj sem dostikrat treniral tuti gib, da bi bil priprav-Jjen nanj, ko pridem do gramofona: ploščo je třeba držati med zapestjem in upognjenim komolcem čvrsto, da ni nobe ne nevarnosti padca, hkrati pa je platnica dobro vidná v ce ti- Treniral sem s kosom lepenke, natančno izrezanim po erah (31 centimetrov, tudi to sem vedel!), Najprej sem po-MÜ, da sem rojen talent, ker se mi je posrečilo že pri prvém Poskusu, potem pa sem ugotovil, da se na ta náčin držím
I^ame in tore; třeni ram že celo življenje. rravi zanesenjaki so včasih z eno in isto ploščo prehodili ;sto tudi po desetkrát. Videi sem jih gaziti sneg, se bořiti z e^em in sodro- v takih primerih so ploščo zavili v polivinil, ßtnik pani nosil dežnika, da ne bi zakril ovitka. Pravzaprav
cel pogovor, plosce so si posojalí in izmenjevali, dobivali pri-jatelje ... Zato ni čudno, da jih jaz oisem imel.
V ni/jih razredih osnovne sole sem lahko pogovoľ navezal s pomočjo sličic za zbiranje. Žvečilnim gumijem ali čokoládam so prilagali siičice, ki jih je bilo treba nalepiti v poseben album. Prodajali so jih na blagajnah samopostrežnih trgovin. Ce si zbral vse siičice v njem, vedno več sto, si dobil lepo náhrado, ponavadi paket žvečilnih ali čokoladic. Poznal nisem nikogar, ki bi se mu posrečilo, vendar nismo odnehali; izme-njevali smo jih, primerjali in se o njih pogovarjali- Najstarejši album se je imenoval Zivotinjsko carstvo in smo lepili slike živali. Ko pa smo skupaj z Vzhodnimi Nemci začeli snemati kavbojske filme, v katerih so se Indijanci bořili proti kapitalistom ter zmagovali, smo pričeli oboževati poglavarja Win-netouja.
Ob niem som za laxliko od Životinjskega carstva Iahk užival vsaj v slikah lepih deklet, pravih hčera divjega zahoda.
Ann I«, ve»!o In pogumno dekl««  kl xne tahati  ín  straljati,  kakor prav« Mi ze hod«
Eni, vewla I hrabre
dovolka. koja um« fehatl I  flákati  kao pravá  kčí Zaotdi
Zbral sem že skoraj vse sličice, ko me je strast minila. Přišlo je naenkrat, dobesedno čez noč. Včasih sem sicer še pobrskal po albumin, vendar mi niso pomenili ničesar več. Verjetno sem postal prestar zanje. Napočil je čas stripov. Po nekaj letih pa je prihajal čas plošč. Opazil sem, da je vsak ko-rak dražji - za naslednjega sem potreboval že gramofon Nujno; glasba je bilo prvo sredstvo za navezavo stikov, s ka-terim si lahko privábil tudi punce. Sličice in stripi jih niso za-nimali.                                                                                         &
Z mamo nisva srečala nikogar. Tudi ljubitelji glasbe. ra-'      1 lipija Romana, so dělali v Železami in so zdaj jedli.
šla sva mimo izložb trgovine z elektromaterialom. Proda
ia|ec je slonel med vráti in prežvekoval zobotrebec. Popravil
»rke in globoko na dnu telesa brskal /a sluzjo. Skoz
ľ-
manjkajoči gumb na delovni halji mu ie přileze! napel fcrebuh v karirasti srajci in rahlo vzdrhtel obgrkljanju.
Kolikokral sem sial pred izložbo in obcudoval [skrafo Vsako pot v solo m iz šole. Še ob nedeljah sem Nono malo ustavil in si na vide/ zavezoval čevljc, V resmci pa izpod Čela buljil v napravo, od katere me je delilo samo steklo. Dva
očnika, zato nápis stereo! Ľahko si jih uporabil za pokrov!
redstavljal sem si otip frurnirja v rokah in včasih dobesedno
komaj ujel slino, ki mi je hotela steči iz ust.
Nekoč sem poskúšal prositi prodajalca, ali bi lahko preiz-kusil Iskrafon, a se mi je očitno na daleč videlo, da nisem re-sen kupec. Nič ni pomagalo, da sem si v desni žep vtákmi deščico, ki naj bi mi naredila denarnici podobno oblino.
Plošče so imeli spravljene za pultom in ko sem bojazljivo vprašal, ali si jih lahko ogledam, me je prodajalec le prezirlji-vo přeměřil od tal do stropa. Sele tam je videl nekaj tako zanimivega, da je zastal.
"Katero ploščo?"
C "A ... e ... o ... najprej bi jih pogledal ..." "Za koliko pa imaš denarja?" "Za ... e ... eno?"
"Potem pa nimaš kaj izbirati. Ena je ena, povej katero, daj denár na mizo, pa jo dobiš!"
Ko sem odhajal, sem se spraševal, kako bi potěkal raz-govor, če bi mi moja skromnost, s katero sem hotel še laž obdržali čimmanjšo, dovolila reči, da imam denarja za dve ali celo tri plošče.
"NAJSREČNEJŠI OTROK NA SVETU SI," je zelo
(glas poudarila mama ín sikaje dodala: "Pa ti se ni zadosti!" N jen glas ni obetal nič dobrega, četudi je znotraj istega >iavka običajno menjala glasnost. Tisto, kar lahko slišijo tudi sosedje, je poudarila, kar pa je bilo namenjeno zgolj meni, je zašepetala. Kadar se je povsem razburila, se je šepet spreme-nil v pihanje jezne mačke.
Stala sva v kuhinji, Nona je prebirala Zivljenje svetnikov in naju ni opazila, duše so ropotale s krožniki in pomivale posodo.
"Madame X bos naredil iz mene, izdajalec!"
MADAM X
Približala se mi je /a korak. Njena sapa je sikala vam«


51
,é s tabo? Kako si lahko nepřestáno nezadovoljen ín esrečen in ti zmerom kaj tnanjka?
Zelo naalas:
"VSE SEM ŽRTVOVALA ZATE1"
Pouho:
"Ti me pa izdajaš tujim ljudem!"
Zastrmela se je v kopalnico in si položila hrbtišče dlani na
čelo.
"V prvém razredul Že takrat!  Pred zdravnikom si se naredil podhranjenega in slabokrvnega, le zato, da bi me
spravil v zadrego!
Spakovaje je posnemala moški glas: "Ja, tovarišica, otroke je treba hraniti, a vi tega ne veste?" Spět sikanje:
"A ti Nona ne skuha kosila vsak dan? Je tako? Reci!" Rekel sem, kot se je spodobilo, zelo naglas: "JA, MAMA!"
"Po klevetanju tistega nesposobnega zdravnika imaš vsak dan še večerjo, ja? OMOGOČILA SEM TI POPOLN OBROK!"
Obrnila se je in iz omarice nad štedilnikom potegnila eno od mnogih rumenih škatel. "Preberi, kaj tu piše?"
"INSTANT ŠPAGETI - POTPUNI OBROK" 'Tebi popolnost ni dovolj, a? Kako naj bova srečna, če ne mores biti zadovoljen niti s popolnostjo?
Odprla je zavitek in stresla vsebino na pult ob štedilniku.
"Vidiš? Nič ne manjka!  Makaroni, omaká v prahu, sir,
nanban, da se ne trudiš, vse v svoji vrečki. 11IGIENIČNO
- kaj ti je třeba jesti neke njihove materiále?"
Klo! nila me je s prazno škatlo. Ni bolelo, poskočil sem prese nečenja.
51



oči me aloj. kadar govorim s taboľ' Ubogal sem.
"Ze ko som te nosila pod srcem, sem vedela, da redim Kako sem trpela! Namenoma si me brcal, da me še anes bolijo ledvice!"
Podložila je dlaň pod desno lice in nežno zašepetala:
"Saj jaz vem, da tak kot Heintje ne bos nikoli, ampak,
»vej mi, a sem te dala v sirotišnico?"
"Ne, mama."
Obraz ji je razganjalo od čustev.
"Ko sem videla, kakšen postajaš, sem dolgo časa mislila, da so te mogoče zamenjali v porodnišnici. Řekla sem si, v svoji plemenitosti, zdaj je, kar je, četudi m moj, ga bom vsaj poskúšala vzgojiti. A sem te kdaj zatajila? Grd si in nesposo-ben, neuměn in štorast, za nobeno rabo nisi, pa se te ne sramujem. Sploh znáš to ceniti?"
I "ZNÁM, MAMA!" "Ne, o ne, ne znáš." Trpeče je prikimala sama sebi. "MESOB1 RAD, SIN?" Presenečeno sem jo pogledal. Í Spět me je klofníla s škatlo. 'Reci ja, mama." "JA, MAMA!" "DOBIŠ  GA,   SIN  MOJ.  MAMICA  TI  IZPOLNI
VSAKOŽELJO."
Zasukala se je, med vrati še dodala: "Ťukaj počakaj!" in odšla.
Nisem vedel, ali smem šesti, zato raje nisem tvegal. Kar •I sem. Nona je končala z branjem, mi pokimala in.se vrgla molitev.
Mamine korake sem prepoznal takoj, vendar so se rm zdeli zelo rudni. OpotekajoČi in pospremljeni z zamolklim

vokom, kot bi /a seboj Se nekaj vlekla. Prvo nadstropje, o nadstropje, naša vrata til« po stopnicah,
IVstopila je m /a sabo vláčila natlačeno platneno vrečo, s kat, e je v sípala posušena prst. Krompir? Saj je nekaj pol-nih vreč še v kleti? Razprla je post. Vreča jo kovinsko zaro-
potala.
"Šedi," je ukázala. Z robčkom si je otrlá pot s čela in pocákala, dokler ni ujela sápe.
"Česa vsega jaz ne bi naredila zatc!  Egon, sin, zamislila
sem se in ugotovila, da sem ti naredila krivico. Ce si lačen,
moras jesti! Ker rasteš!"
Cákal sem jo za mizo.
Iz torbice je potegnila ključek za konzerve in ga vrgla
)redme. Podrsal je po ultrapasu, se odbil od židu, v kotu
treščil ob radio in obmiroval.
Vzemi!
Přijel sem ga med palec in kazalec.
Sklonila se je in segla v vrečo. Na piano je potegnila Car-nex konzervo šunke v lastnem soku. Zviška jo je postavila na mizo.
"LJUBISIN, ODPRI!"
Hitro sem se lotil opravila, vendar mi ni šlo najbolje. Kradoma sem nepřestáno pogledoval k mami, videi, kako nejevoljna je nad mojo štoravostjo in postal zaradi tega še bolj okoren. Redkokdaj sem imel priliko odpirati konzerve in za povrh sem poskúšal preveč na silo. Ključek se mi je skoraj zgubil med prsti, tako droban je bil. Še předen sem prežagal pokrov do polovice, se mi je kovina že tria ob na-pihnjena žulja. Proti koncu je šlo laže, saj sem doumel pravi gib; žulja sta vseeno popokala.
Šunka je dišala prelestno. Lahko sem jo videi skozi plast želatine, roza, vabljivo, vsaka nitka mesa je čakala štik z mojim grlom. Hitro sem požiral slino.

54
Mama je  molčala.  Površino odprte konzerve sem přehledal do potankosti, odrgnini sta me pričeli skeleti. "Bi jedel?" je vprašala. "JA, MAMA!" DAJ, SIN, PRIVOŠČISI!"
Planil sem nad konzervo, zaril prste v mehko snov in zbe-zal ven meso. Pogoltnil vse skupaj v nekaj grižljajih in polial Še drobtinice želatine z mize. Bonf, je padla na mizo nova konzerva. Ponovila sva cel postopek in ko sem pojedel vsebino, me že čakala nova.
Tiščalo me je v želodcu. Vedel sem, da ne smem spraviti anj niti grižljaja več, ker mi bo postalo slabo. A tretja odprta šunka je vabeče čakala. "SI SIT, SIN?" "SEM, MAMA!"
"NE BI VEČ JEDEL? ČE NOČEŠ, RECI NE. NIHČE E NE ŠILI!"
Žeiodec mi je rekel ne, ampak oči ... Vabeče meso, okus v ustih, možnost ponoviti vse skupaj ... "BLANE, SIN?" Pokimal sem. "Pozná te tvoja mama. Reci ja, mama!
"JA, MAMA!"
"PRIVOŠČISI!"
Xova konzerva. Odprta, obrisana z rdečimi sledoví. V prstih mi je kljuvalo. Ključek mi je skupaj s krvjo nepřestáno polzel iz mesene gmote, s katere sem si odrgnil tudi zadnje sledi kože.
"KOLIKO ŠUNK SI POJEDEL SIN MOJ?"
"ŠTIRI, MAMA!"
"ABI ŠE?"

no mi je bilo slabo. Ampak ... taká príložnosl se ne bo ponovila. Okus mesa ... Grizenje, žvečenje ... "JA. MAMA!"
Želatina se mi je cedila z brade. Róza koščki tkiva so se skupaj s krvjo přilepili ob mizo. KOLIKO ŠUNK, SINE?" "PET, MAMA!"
A SI TRGAM OD UST,  DA BI  BIL NAJSRE^
NEJSI OTROK NA SVETU? A? A misliš, da je plača
stilke v Železami ve lika, a? A TI OMOGOČAM VSE?
Reci, ja, mama!"
"JA, .MAMA!"
POTEM PA POJEJ ŠE ENO, SIN! MAMA NOČE,
DA BI BIL ŠE KDAJ LAČEN!'
"JA, MAMA!"
"Po tem světem maziljenju in svojem dobrotnem usmilje-nju
Odprl sem oko in pogledal Nono. Se je že zvečerilo? Sem zaspal ali pádel v nezavést?
Nonini koščeni prsti so mi na čelu dělali znamenje križa. Slonel sem ob straniščni školjki, in ko sem nazadnje bruhal, sem iz sebe izcedil le še sledi žolča. Keramiko sem povsem zapacal s krvjo in še na privzdignjeni leseni deski je slonel jaseň odtis moje desmce
...  naj  ti   Gospod pomaga z  milostjo Svetega duha.
» nen.
Spět křiž.
"Nona, ti bi mi lahko pomagala."
.kvik se mi je zdel ogromen in komaj sem ga spravil v banje po izsušenih ustih.
"Saj ti pomagam. Dajem te v zadnje olje. Ce zdaj umřeš, •rideš takoj v nebesa."
V sveto olje me je dajala vsaj enkrat na mesec. Nisem maral zboleti, saj sta mi bila nepřestáno žlobudranje molitev nad mano in smrad prižganega kadila zoprna, sploh če sem 'mel angino in se je těžkému in pekočemu požiranju pridružil še dim, ki mi je vdiral v pljuča. Še ko sem bil prvič in :adnjič na morju, star sedem let, v počitniškem domu Zeleňme, sem moral zgolj stati na stopnicah, z morjem pnbhžno io kolen, saj bi sicer ušel z dosega dajanja v zadnje olje. Med [gubljenimj dušami blodi vse preveč utopljencev, da bi me ona lahko prepustila samému sebi.
"Ne tako, nisem mislil tako. Přej bi mi lahko pomagala." Odkimala je
57
s   vež .          tiisem od tega sveta
Vem, ampak veasih ...
ado se mi je, kol bi jo spreletel strah m se ji potopil v sleherno gubo. Jib napravil Se globlje to obra/ razkosa] v
senčnato mrežo.
Oprosti    je řekla, "pogosto se vprašam, ali ni tedaj na
mení ležal inkubus.
Spomnil som se nejasnib slik iz otroštva. Dveh žensk, ki icpata / neusmiljenim sovraštvom, in ko nazadnje zmaga mlajša, se poraženka omeji na svojo stran zakonske postelje in kredence. Spomnil sem se še tistega, česar se ni-sem kotel: da sem jo tepel tudi jaz, pogosto, ker se nisem znal drugače pogovarjati in ker sem bil boljši sin kot vnuk. Pobožal sem jo po licu. "Nona, saj vem. Oprosti."
Rdeča sled se ji je potegnila po vrhovib gub. Ni opazila.
Nisem vedel, ali kima ali drhti.
Šla je nazaj brat Življenje svetnikov.
Ko sem pospravljal za sabo, sem pogledal k njej. S krva-
večim licem je žebrala besedilo, mu sledila s prstom po knji-
gi in kimala zraven. Napolnil me je val ljubezni, a je nisem
šel objet. Res je bila z drugega sveta; že zdaj. Sledil je v;
groze: sem res čisto sam?
Vrnil sem se v kopalnico in stopil na kad. Odvil sem edini zares pričvrščeni vijak mrežastega in od prahu muckastegi pokrova zračnika ter segel z roko v svoj kotiček. Našel sem si ga že dávno in ga zamolčal. Sprva sem imel zaradi skriv-nosti hud občutek krivde, splob kadar je mama hotela brat. moje misii, s poskusi pa sem ugotovil, da le ugiba in še to slabo. Skrivališče je ostalo nepřebráno.
Ven sem potegnil drobno slikanico, namenjeno majhnim otrokom. V knjižnici sem do tretjega razreda itak prebral ves
mladinski oddelek in Uronil v odraslega. Bral s
po abecedi avtorjev. Knjižničar je nosil krátko pristriženo
bélo brado, kadil pipo in se pokrival z baretko, vrh katere se
je ziba] kratek trcelj; nosili so jih v francoskih filmih. Po last-
ni izjavi je bil eden redkih intelektualcev v mestu, kar mu je
dajalo pravico, da je na ostale gledal zviška. Včasih sem ga
videi,  kako se je sprehajal s prodajalko vstopnic iz kina
Odeon in vedno sta v rokah držala odprti debeli knjigi ter ju
primerjala kot lovca na površnosti tiskarjev. Vstop v knjiž-
nico za odrasle sem si priboril s tem, da sem vpisal mamo,
denár pa privarčeval od Noninih mašnih plačil. Dvomim, da
mi je knjižničar verjel; vendar ni rekel ničesar, kaj manj pre-
zirljivo me pa tudi ni gledal.
JENS SIGSGAARD
PALE SAM  NA SVETU
K Blikania Pale sam na svetu sem se vračal z mešanico očaranosti in groze. Pripovedovala je o fantku, ki se zjutra
fcbudi m ugotovi, da \e sami, Starli so izginilL Krei in tudi tu ni nikogar. Privoščl si lahko vse, kar si zazeli, od sladkarij do vožnje s tramvajem, nikogar ni, ki bi mu lahko ukazoval, nikogar, ki bi vpil: tišina, popolná svoboda. Ven-dar pa samota postane zoprna in strašná, v breme. Nazadnje 5    zbudí v maminem naročju; le sanjal je.
60
"Svojega očeta sem prvič videi v kinu," bi bil lahko prvi
stávek.
Nalivka je nihala v zraku,  nakar sem jo odložil  in še enkrat preveril, ali odtrgan list ni pustil sledov. Ravnal sem nagonsko in iz maščevanja, zato sem se slabo počutil. Za slovenščino srno morali sestaviti prosti spis o enem svojih staršev in kar sama mi je roka zapisala naslov "Moja mama". Prav tako samodejno se je ustavila, iztrgala papir v eni sami potezi, potem pa skupaj s svojo partnerico dolgo odstranje-vala drobné ostanke okrog sponke. Iztrgani zacetek sem sce-fral na koščke in )ih podtaknil na dno smeti. Nisem vedel, ali bom zares upal napisati spis z naslovom "Moj oče", zato sem ga najprej sestavljal v glavi. Zavedal sem se, da prvi stávek, okolí katerega sem se vrtel, ni čisto resničen, a mi ni bilo mař. Sam sem si skoval pravilo, po katerem sem prepozna-val dobro literaturo: opazil sem, da mi nekatere knjige, filmi, glasba, celo slike zameglijo pogled, me napravijo odsotnega in se po njih s trudom spět zberem ter doumem, kje sem in kdo sem. Nekateri, zelo redki, človeški izdelki so torej imeli enak účinek kot sanje. Te zagotovo nimajo ničesar z resnič-nostjo; kar pomeni, da tudi literaturi tega ni treba.
Nasploh sem dosti časa porabil za strmenje v zid, někam nad rádiom, in za razmišljanje o vseh mogočih traparijah: kako bi naredil veliko uspešnico, če bi pobral samo koščke iz drugih velikih uspešnic in jib zlepil skupaj. Ali pa bi nizal le refréne, saj so ti tisti, ki si jih od komadov najbolj zapomni-nu>. In podobne neumnosti,                                                   L.
Vendar sem čisto res že kol majhen otrok v kinu sn ■ vojega očeta, nat.m!                   i kol v druŽinskero albumu.
cla voditi s seboj na představe, še předen em šel v prvi razred. Ena izmed grozljivk, ki sva jih gledala, e pripovedovala o odtrgani roki, ki teka po travi, se plazi v "še in davi Ijudi. Pogledoval sem k mami in nisem mogel erjeti, zakaj ne prepozna očeta, četudi me roka drží na sko-raj vsaki sliki. Strašno me je postalo strah, a tokrat ne filma, marveč tega, da bi mama opazila, kako navijam za okončino, odtrgano v zapestju. Sploh prizor, ko se neka ženská pojavi na stopnišču, jo zagleda ter prične kričati, se mi je neznan-sko pnljubil.
V albumu je ostalo še nekaj slik, na katerih sem videi de očetove noge, pravzaprav čevlja, vendar filma o morilskem stopalu še niso predvajali. Včasih sem sanjaril, da se v mami-nem delu kredence skriva pismo zame, v katerem mi bo oče pojasnil vse: sebe, mamo, mene, cel svet. Nekoč se bom dokopal do njega, sestavilo bo delčke in mi umirilo glavo.
Kino je bil edini kraj, kjer sem celo jaz s svojimi omejenimi čuti lahko videl podobe iz Noninega sveta. Saj ne vem, ali je ona sploh kdaj bila v dvořani, a ko sem nevede šel gledat him, v katerem bom tudi sam srečal Smrt, me je preddverje kina Odeon pričakalo povsem prazno. Po stopnicah sem se povzpel do vhoda med nosilnima stebroma in ponavadi so že tu stali prvi obiskovalci. Nekaj si jih je vedno ogledovalo plakáte v vdolbenih vitrinah levo in desno od vhoda, pod napisoma DANES in JUTRI. Tisti večer ni bilo nikogar.
,
si ne
em porinil vrata, in če he bi znotraj gorela luč, bi upal vstopiti. Koraki so odmevali po kamnitih tleh, sestav-Ijenih iz drobnih kamenčkov, zglajenih v različne odtenk
ne. V visi ni moji h oči je po židu tekla ostrá meja, zarisana z bélo. Pod njo zelenkastá oljna barva, nad njo béla z nekak-šnim listnatím vzorcem. Po njem razmeščeni plakati današ-njega in še nekaj naslednjih filmov. Nasproti vrat je stal vhod v dvorano, desno bile, pravzaprav samo ozek sank in vdol-bina za njim, tokrat zakrita z lesenim rolojem. Levo so vzi-dali kabino z nápisom BLAGAJNA, vgraviranim na plošči-co in oběšením na notranji stráni stekla, pol metra pred njim pa je stala železná ovira, ki naj bi kupcem pomagala držati vrsto.
Xikogar ni bilo. Najprej sem pomislil, da manjka tudi pro-dajalka kart, in sele plašen korak naprej mi je pokazal rob knjige, ki jo je přebírala. Tolstoj, Vojna in mir; poskusil sem jo brati, pa me je zelo dolgočasila in sem odnehal. Počasi sem pnstopil. Zenska se je povsem zatopila. Bal sem se je, tako kot sem se bal knjižničarja. Dostikrat ga je obiskala in sedela na stolu zraven njegovega pulta, pomenkovala sta se čez kupe knjig. Brskal sem po policah in ujel koščke razgovora - v všem, še v taki malenkosti, so tičale stvari z veliko začet-nico: Lepota, Smisel, Umetnost. Stvari, za katere sem točno vedel, da jih ne bom nikoli doumel, in sem se počutil maj-hnega že pred besedami, kaj sele pred tistim, kar so označe-vale. Da o tujkah, predvsem raznih ekste-izmih, ne govonm.
-je pravilo, po katerem sem knjigo primerjal z účinkom sanj, se mi je ob učenih besedah in razglabljanjih, ki so se vlekla cele ure, zdelo preveč preprosto in gotovo vredno
posmeha.
OJkrehal sem se. Grdo me je pogledala. Svojo zajetno postavo          ,,ala vsak večer najprej stlačiti v delovno haljo m

z r         ed /basau V kabino, kar jo je naprav ilo podobno
Ijenemu truplu v pokond postavljeni krsti. "Dober večer ... e ... "
Že sem              vliati. Mama je zalitovala olikanost m po-
zdrav mi k              zika kar samému sebi. A končati bi ga mo-
Iral z           o to\ ariš ali tovarišica. Prodajalki kart sem samo-
dejno hotel reči gospa, kar je lahko pomenilo silno predr-znost in v določenih okoliščinah celo psovko. Nejevoljno me je pogledala preko roba platnic. Viděti j bila prav razočarana, da me vidi, kot bi pričakovala koga drugega. Ustnice, na debelo narisane z rdečo šminko, so se ii nakremžile.
"Sedem devět, prosím."
V šesti vrsti je manjkal deveti sedež in zato je bilo sedenje za njim udobnejše; postalo je moje stalno mesto. Položil sem denár pred odprtino, ko je spregovorila: Zmořil si se." Zaradi presenečenja nisem več pažil na naslavljanje: "Ne, gospa."
Stresla je z natopiranimi lasmi, da sta zavihka na licih kar poskočila:
"Danes je na sporedu drugačen švédski film."
"Vem, gospa."
Někam naveličano je dodala:
"Ni samo za odrasle."
"Vem, gospa."
Zdaj me je že gledala podobno kot moja mama: z usmilje-
njem do bebčka. ki ničesar ne razume. Švedskih, danskih in
nemških filmov so vrteli obilo. Imenovali so se erotični filmi
m na v.trini je  pisalo, da so prepovedani  za mladino.   Ne
mmm se, da bi mi kdaj preprečili vstop - edino pri teh
iavah je prodajalka »s.aj.-.la zunaj, L-r so bile fW mcnun
Naslovi so vedno omenjali postelje, čeprav nisem
nikoli videl tliti one: osebe so se le pogovarjale brez repa in
menjavale prizorišča brez recla in smisla; lilmi niso
trajali prav dolgo m še plakatov niso premogli - naslove je
nekdo napísal kar na roke, na list, iztrgan iz zvezka.
"Cmo-bel je."
"Yem, gospa. Sem prebral zunaj."
Poskusila se je spomniti še dodatnih razlogov, ki bi me odvrnili od ogleda. Dolgo je trajalo. Nenadoma so ji ustnice zadovoljno poskočile:
"Lmetniški je."
"Jaz bi vseeno šel v kino, gospa"
oe malo je razmišljala, předen je nejevoljno potisnila karto proti šteklu. Sunkovito se je ustavila:
"Da nisi přišel samo spat?"
Odkimal sem.
Zmajevala je z glavo, ko je preštevala drobiž. Spet se je lotila knjige, jaz pa sem še kar stal pred blagajno. Moral sem se dvakrát odkrehniti, předen sem pritegnil njeno pozornost.
"Kaj pa zdaj hočeš?"
"Gospa ... nekaj bi vas prosil ... A bi lahko kdaj dobil kak-šen plakat? Ce ga ne rabite in tako ..."
"NE!"
Pogledal sem v tla in se pričel obračati.
"Plakati so za tiste, ki imajo radi film! Vi mulei jih samo
trgate in smetite z njimi!"
IUmaknil sem se čisto do vrat in čakal. Nihče več ni přišel. Prodajalka kart je točno deset minut pred napovedano uro izstopila iz kabině, šla do lesenih vrat v dvorano, jih odmenila, odprla in odmaknila precej oguljeno rdečo žametno /-aveso. Postavila se je ob podboj in v komolcu upognila roko.   Pristopi]  sem, Čvrsto přijel svoj del vstopnice, da je


men
poteg ni izpulil in vstopil. Pozdravil me je zadušljiv von.
drugo za drugo in lesen! stoli so škripali ob vsakem premiku. Nihče drug ni přišel, vendar me samota ni motila. Plátno j prekrívala zavesa, veliká sestra tište pri vratih, nad njo pa y visela slika tovariša Tiia.

Strop se je bočil kot v kaki cerkvi in po njem so se vlekle razpoke, prepredene s pajčevinami. Čisto do vrhá zaradi preslabotne svetlobe sploh nisem mogel viděti.
Cvileča zavesa se je zapeljala po ležajih in odkrila plátno.
I Lučí so ugasnile. Zacel se je črno-beli švédski umetniški film. Po koncu je prodajalka kart odgrnila izhod ter mi odprla vrata. Stopil sem v noč in se stresel. Sploh ne vem od česa, mraz zagotovo ni bilo.
66
Nekaj papirnatega me je štoknilo pod rebra.
Na.    je řekla.
Debelo sem jo pogledal. Vzel papir in ga razgrnil. Spogle dal sem se s plakatom pravkar predvajanega filma. "Zakaj pa to?
S&fids&ffSta
Sedmí
/£** ^vutkIW fn*+£9*r f

Mi* li li
fo0mar*Ber*&nan
"Prišla sem te kontrolirat," je řekla, "če ne spiš." Ustnice so se ji někam čudno zgrbančile. 'Takrat, ko smrt žaga drevo," je pojasnila, "takrat ..." Kradoma sem jo pogledoval. Kázala je vsa znamenja, ki so pri moji mami napovedovala eksplozijo.
"••• se nikoli nisem videla človeka, ki bi se tako ... potopil. Odkimala je z glavo. Nenadoma postala jezna: "Moral bi biti kdo drug, ne pa ti! Bejž zdaj!" Zamahnila je z roko, in ker sem bil napět, sem odskočil. Pa ni priletela kloíuta, le tak čuden, zmeden gib. Zaloputni-la je vrata za sabo in jih zaklenila. Šel sem na prednjo stran kina in pogledal. Na naslednjo představo ni čakal nihče.
<■/
Po ristem nu ni bilo več třeba povedati, kateri sedež tt. Kana sedem devel je padla predme tistí trenutek, ko
d poloáil denár na pult. Při Izhodu sem vsakič pobral plakal ťilma. ki sem ga pravkar videi.
Kar mc |e resno prosí rašilo. Nekaj časa sem se celo posku-sil odvaditi kina. vendar nisem dolgo zdržal. Predstavljal
n si grozne namene, ki jit ima prodajalka z menoj, četudi se nisem spomnil ničesar zares oprijemljivega, kar bi mi lahko storila. Dolgo je trajalo, předen sem se pomiril; še naj-bolj zato, ker ne samo. da mi ni nič storila, še govonla ni z
mano.
A je bilo zadosti; dalo mi je misliti. Mama je nepřestáno poudarjala, kako vsi zgolj prežijo, in če nisi nenehoma paz-ljiv. ti zabijejo nož v hřbet, te izdajo, ogoljufajo in oropajo. Dobrota ne obstaja; vedno je le slepilo za prevaro in krinka zlim namenom. Redno sem dobival filmske plakáte, hudobni nameni pa se še niso pojavili. Je mar mogoče, da někdo naredi drobno uslugo tudi brez temnih náčrtov?
Z Nono sva si razdelila zid, in kjer je med nabožnimi podobami ostal prostor, sem nalepil plakáte. Preostale sem spraví jal v veliko vrečo pod posteljo, čisto pri nogah. Mama se je strinjala; tudi ona je imela rada filme, je řekla in dodala: "Čeprav zdaj niso več taki kot vČasih." Ni več pogosto šla v Odeon, ker so filmi postajali vedno bolj trmoglavi in jih je bilo težje voditi. Za povrh so kino podjetja goljufala in podtikala zelo stare filme, ki jih ni ma-rala. Tako sem lahko sam obiskal obe predstavi, in kadar so dodali še popoldansko, tudi njo.
Zadnji film, ki sva si ga ogledala skupaj, se je imenova Sodoma in Gomora. Mama je sumničavo ogledovala plaka m vprašala blagajničarko: Je film nov?"
Gospa je pokimala in
\ resl
Se eno potrdilo.
Sedla sva sredi prve vršte, tako kot vedno, kadar sva
>redstavo skupaj. Mami je že med filmskimi novostmi ne kajkrat nejevoljno trznila ustnica. Komaj sem sledil dogaja-nju na plátnu, saj sem bil s kotičkom očesa přikován nanjo. Dvorana je po stari navadi požvižgavala in preklinjala, šumela s papirčki. komentarji so pršeli in sploh zadnje vrstc so tekmovale v duhovitostih. Večina delavcev iz samskih domov, najbolj rednih obiskovalcev, ni imela televizorjev i so poročila gledali pred filmom. Novice so bile staře ne tednov in so prikazovale otvoritve novih tovarn, zmage socializma in podobno. Vedno se je vsaj enkrat prikázal tovariš Tito in edino takrat je dvorana povsem utihnila.
Ko se je film pričel, je mama besno udarila s podplatom ob tla.
"Goljufija," je siknila.
Sunkovito je vstala in me odvlekla s sabo, skoraj odtrgala zaveso, ki jo je za zadnjimi zamudniki pravkar zagrinjala prodajalka kart, ter jo s telesom odrinila globoko v pred-dverje. Nekaj starih pijančkov, ki so redno viseli za šankom, se je obrnilo in zarezalo.
"A TO JE NOV FILM?" je zagrmela mama.
Blagajničarka je pokazala s prstom letnico na plakátu. Se předen je mogla reči karkoli, je mamin prst pádel na postavo ob robu plakáta.
"IN KDO JETO?"
Prodajalka jo je zbegano ogledovala. (sospsL, ne poznám vseh igralcev ...
"TOVARIŠICA, VAŠA NKRAZGLEDANOST NIMA MEJAI TO JE RÍMSKI VOJAK!"
srno
rme
ančki in gostuničarj stavo \ krátkém usnjenem krilu, oklepu in čeladi. Mama        nagoslavno stresala s privzdignjeno brado m
kazalcem.
"VI BOSTE AIĽNI GOVORILA,  DA JE TO NOV
FILM!"
Natopirani lasje biagajničarke so kar poplesavali nad čelom, ki se je z grbančenjem trudilo razumeti.
"TOVARIŠICA, ČE BI SE UČILA V ŠOLJ, BI VEDELA, KDAJ ŽE SO RIMLJANI IZUMRLI, IN VAM NE BI BILO TREBA SEDĚTI TAMl"
Pokazala je na kabino. Vsi srno pogledali t/a. Eden od píjančkov je skoraj izgubil ravnotežje, ko je poskúšal slediti hitrim menjavam središča pozornosti.
TAKO! PA SEM JI POVEDALA SVOJE!" je dodala mama, me silovito potegnila za roko in odkorakala sva domov.
Od \ soh predmetov sem najbolj užíval v telovadbi. Učitel;
je Nedno sestankoval in předen je šel, je zadolžil po enega
fanta in punco za red. Počeli srno lahko karkoli, le da se ni
sliŠalo do zbornice.  Če se je, je naslednji teden sestanek
odpadek Teči srno morali na hřib in se spotikati nazaj; v
kakršnemkoli vremenu. Sošolke so zato raje stale v gruči in
klepetale, pod roko pa držale nekaj žog, bolj za krinko.
Razen tistih, ki so se přej opravičile, da so bohu in so morale
seděti na klopi ob židu. Sošolci so igrali košarko, jaz pa sem
plezal. Mama mi je večkrat povedala, da nisem za šport i
naj se z njim ne ukvarjam, vendar se v rve m v kotu telovad-
nice nisem zmogel upreti. Na vrh sem prilezel trudoma in
mišice na rokah so mi poskakovale od napora. A ko sem
končno zagrabil kovinski nosilec, me je obšlo sladko vzne-
mirjenje. Previdno, ker sem se strašno bal višine, sem name-
stil vrv med stegna. Počasi sem se pričel spuščati. Vrv je bila
spletena iz mnogih tanjših vrvi v nagubano površino. Drse-
nje   ni  potěkalo  gladko,   marveč  oprijemajoče  sunkovito.
Toplota, ki se mi je pričela širiti iz mednožja, je splezala po
hrbtu navzgor in mi udarila v glavo in stisnila vrat; moral
sem se bořiti za zrak, včasih celo hropsti in zgodilo se je, da
sem obrnil oči na bélo.  Prehitro spuščanje mi je zmočilo
spodnje hlače in madež se je poznal tudi na telovadkah, zato
sem se v takém primeru skrival do konca ure. Raje sem se
spuščal počasi, previdno, podaljševal užitek in pažil.
Tok rat mi je roka zdrsnila in moral sem še bolj stisniti stegna, da sem se ujel. Občutek je postal premočan in nisem mogel zadržati krika. Upal sem, da ga zaradi hrupa ne bo nihče opazil, a pod vrvjo me je čakal soŠolec Tone in strměl:
\     -uesiuUv ksipreveč tu            ledal?"
unl Som vlago, ki so 10 pričela siřiti po tkanini in moral
se kitro umakniti. Potegni) som tnu koSarkarsko žogo iz
rok in rokok
"Poskusi, ce upa
Tonou je moj pogum mam presenetil od mene, vendar je Mio nezaupljivo pogledal vrv, ki io še vedno trzala. Stekel j z žogo proti Stránskému košu, cimdlje od igralcev in deklet. OdHčna ideja: kaj, čo jo vrzem v odprta vrata slačil-nice, jo grem iskat in so Kitro in na skrivaj sperem. Ker se učitel] ponavadi ni vrnil do zvonjenja, bi se verjetno lahko tudi preoblekel in pocákal odmor. Ustavil sem se in se dělal, kako merim na koš, v resnici pa sem se osredotočil na vrata. Pripravil sem se na met, se nagnil nazaj, sprožil, ko je po prostoru zadonel mogočen krik. Trznil sem in žoga je odletela v pokrov prostora  z  odsluženo  opremo,   se  odbila, udarilarila še enkrat, deske so klonile, žoga je padla v odpr-tino in izginila v terno.
Stekel sem ponjo in med tekom pogledal nazaj. Tone j omotičen,   s  široko   razširjenimi   rokami   in   nogami  ter mladežem na telovadnih hlačah, ležal pod vrvjo in nekaj šošolce v ga je poskúšalo obuditi.
Pogledal sem v globmo. Teža udarca je prelomila posušen les, ki je držal kljuČavnico in pokrov je vlomljen zeval. Moral sem po žogo, nisem imel izbire.
Počasí sem se spustil na kup blazin, ki sem ga razločil v polmraku in zdrsel na tla. Pričel sem bolj tipati kot gledati naokoli, ko sem zaslišal čudne glasove. Nekakšno pihanje ali cviljenje, Čez katerega je někdo govoril. Navpičen ris svetlo-be je označeval vrata v sosednji prostor. Po prstih sem se splazil do njih in jih previdno odprl. Umaknil sem se žarkom b zagledal žogo nekaj korakov za sabo. Vrnil sem se, jo
pobral in okleval. Moral bi se vrniti. Presto znašel v hodniku, ki staga osvetljevali okni, skozi katere sem Ľahko videl rob asfalta in v daljavi dimnike Železárně. Zvoki so postali glasnejši, ne pa razločnejši.
Sel sem po hodniku, skozi skladišče rekvizitov raznih šol-
skih proslav, mimo ogromnih Titovih slik, velikega jugoslo-
vanskega grba s prižganirni plamenicami in gesel, izrezanih
iz belega stiropora ter prilepljenih na rdeč žamet.
Zenski jok, zadušen, hlipajoč.
Moški glas, ki ji prigovarja.
Bliže. Vec vrat zapovrstjo; prislonil sem uho na zadnja. "Daj no, kaj pa ti je danes?" Znan glas.
Počasi sem upognil kljuko. Cutil sem vsako mišico, kito, kost, vse, do zadnjega milimetra, ko se je kljuka vdala in vrata so se s pokom odprla. Upal sem, da se je samo meni zdelo naglas. A že sem gledal hřbet telovadnega učitelja in objokan obraz Maje, ki je sedela na klopi pred njim. "Ne, prosim, ne ..." je zastokala.
Učitelj je sunkovito obrnil glavo. Spogledala sva se. V naglici je pričel nekaj šariti pred sabo, a ga nisem čakal. Tekel sem po hodniku.
"EGON VITTORI!!!!!" je rjovel za menoj.
73
Sedel
sir
derobi na šolskem hodniku in se naslanjal
ne. be zad
kerr zamu
sem
ob oběšené i
Strměl sem navzdol po stopnišču in pričakoval podivjan obraz telovadnega učitelja. Ni ga bilo. Čakanje je tesnobo in strah še stopnjevalo. Je před mano cel teden takih trenutkov do naslednje telovadbe?
Po stopnišču je prišla Maja. Nisem mogel odtrgati pogle-da z njenega obraza. Přisedla je in pustila za meter prostora med nama.
tGledala sva predse. Zazvonilo je.         B^
Ceprav sem strměl proti najbolj oddaljenim vratom na nu hodnika, sem vseeno jasno zaznával telo ob sebi. Napol-nilo me je s prhnečo tesnobo in trajalo je, předen sem doumel, da gre verjetno za tisto, kar v literaturi imenujejo hrepenenje. Prevzemalo me je drugače kot gramofon - je orej želja nekaj drugega?
"Prosím, saj ne boš nobenemu povedal?" je řekla čisto potiho.
"Ampak... on ... zakaj ne?"
"Zato, ker ne. Prosim."
Ne razumem. MoraŠ ..." sem zavrtal s konico copatá
la. Edina vrsta, ki srno jih lahko kupili v domačih trgovinah:
črm,   na vrhu  stisnjeni  s  široko  prepredenimi  elastičnimi
nitkami. Imenovali srno jih mrliški copati. Maja je nosila
drugacne, rožaste, usnjene, verjetno iz Italije.
Zaslutil sem njeno odkimavanje. Pomolčala sva, četudi je del mene gorel v naglici. Zdaj zdaj bo přišel kateri od učite jev m naju okregal. Nisem pa si predstavljal, da vstopim
I
všemi nejasnostmi in strahovi, ki so opletali po
meni.
si ...   sem vztrajal. m si jo želel objeti! Saj zmerom jokam."
Zmerom.
pogledati se je nisem upal kaj sele dotakniti!
Wölk,
Moral sem izvedeti.
'Ti sestanki? So zmerom s tabo?"
Njeno pritrditev sem komaj slutil; le rahel izdih v zadušeném hrupu izza številnih vrat.
"Moras povedati!"
"Prosim, ne! Prosím, prosim!"
Premolk.
Dodal sem:
'"Někomu."
"Mami?"
Misel se mi je zdela povsem nemogoča — da bi se kdorkoli lahko izpovedal mami? Vendar, saj niso vse mame iste?
"Ja, mami!" sem našel v sebi bilko odrešitve.
"Ne bi mi verjela."
"Očetu?"
Nísem si mogel priklicati obrazov njenih staršev. Vedno sem ju videi le bežno; očeta v avtu, ko je včasih pobral Majo pred šolo, mamo pa s proslav. Ker sem hodil v družbi svoje mame, mi je preža popila vso pozornost. >tr je njegov najboljši prijatelj."
Pograbila me je jeza.
"Kar naj zve, kakšen prasec je njegov prijatelj!"
oaj ve. Obi                    k njej. Imela je mokře oči.

on ..." V           oblikovala besedě. Ves bes me je zapustil
"Dobrí prijatelji si vse delijo."
Pogledal
som na
prej in preštel vrata v razrede. Pet. Pet,
et. Še enkrat. DoumeL Si pričel gnsti ustnice. "Prosím, nikomur ne povej ... Fotr bi me ubil." Nežen, droban, tako zelo nemocen glas.  Sprijaznjen z
sodo in poln skrbi. Tudi zame, se mi je zazdelo. Nekaj sem hotel reči, pa sem samo zajamral.
n r-»
r rosím ... "Ne bom." "Res ne?" "Res."
'"Castna Titova?" "Castna Titova."
Niti obljuba ni  spremenila  obupanega zvena  njenega glasu.
Koraki so zadoneli po stopnicah.
Hkrati sva vstala in stekla v razred. Mudilo se nama j hitela sva, a v trenutku, ko sem ji odpíral vrata, me | pobožala po licu.
Ali
pa se mi je samo zdelo
7b
SI
enščina
*onavadi sem gledal Titove slike zato, da bi odplaval \ niariie. tokrat  som se trudil  najti rešitev. Ali pa sem se i izogibal   pogledu   proti   IVLajinini   lasem,   belemu   vratu   in drobním ramenom, ki so bila viděti tako zelo nemocna tam spredaj, v iretii vrsti?

Moral bi někomu povedati, četudi sem dal častno Titovo, najresnejšo prisego sploh. Več, kot če bi prisegel na lastno mater - ja, pomislil sem rudí nanjo. Si predstavljal, kaj bi naredila in nazadnje ugotovil, da se sprašujem, ali bi me slišala. Dostikrat se mi je zdelo, da ne sliši čisto dobro ozi roma natančneje, sliši samo določene besede. Nanje s< sproži, jaz pa že celo življenje poskúšam ugotoviti, brezus-pešno v svoji omejenosti, katere so tište, ki so viděti povsem nenevarne, v sebi pa skrivajo cksploziv. Veliko časa sem po> rabi] z      imoobtoževanie in iskanje křivdi-, ki mora biti
//
Son,, da mamo tako ra/bunm.  Naučil sem se molčali, m izogibati nepravím besedám. A ostali so nepraví gibi, rledi in misii. Čimmam sem se poskúšal premikali, čim redkeje menjavati drže in je nikoli ne pogledati v oči, hkrati z vso pozornostjo kontrolirati njene reakcije. Še misii so v. v mamini družbi nekako okamenele. Napeta pozornos jih je napravila goste, sirupaste in počasi so mi klokotale po
glavi.
Če bi ji povedal za telovadca in Májo - bilo bi nekaj neza-sKšanega, povsem neobičajnega. Spomnil sem se Majinega hlipanja, ki me je pripeljalo do kleti, in si rekel, poskusil bom, a le v skrajni šili.
Bi šel k Maji ni marni? Ce lastni hčerki ne bi verjela, kakšne možnosti imam jaz? Za trenutek sem pomislil ravnatelja in si rekel, kaj sem sploh videi? Tehtali bi učite-ljevo besedo proti najini - živo sem zaslišal Majin glas; njegovo plašnost in obu p. Gotovo ne bi upala pritrditi mo-jemu pričanju. Zakaj telovadec ni pridivjal za mano? Me bo pričakal zvečer, ko se bom vračal iz kina? Se bo dělal, da se
K i nič zgodilo? Kakšna bo viděti naslednja ura telovadbe? Tito je pisal, jaz sem razmišljal in nenadoma me je někdo unii pod rebra. Skoraj bi omedlel od strahu. V krču sem vseeno videi seděti zraven sebe koščenega dolgina, za kate-rega sem vedel, da mu je ime Fric in hodi v sosednji razred. Dvakrát je že pádel in veljal je za enega tistih, ki se jim je dobro izogibati, ker se je rad pretepal.
Pomislil sem, o ne, usedel sem se v napačno ueilnico! Ozrl em se naokoli in ugotovil, da so sošolci še vedno na svojih mestih. Učiteljica je na tablo prepisovala neko pesem. lne s, me je ogledoval in odkimaval. '"Ksipaodličnjak;a?"jerekel. "Kako veš? Odkod pa ti?"
|e kar
raino zavOl
j
1 išina v razredu!" Nadaljevala sva šepotaje.
"Očala imas, smotán si, oblečen si grozno, kadiš tudi ne? Ne."
"Meni   je   takoj  vse  jasno.   Pogledam,  vidim,   kapiram. Poslušaj, nekaj morava razčistit, drugače bojo batine."
Gledala sva pred.se. Pesem je vábila dekle na bos sprehod. Yerjetno zato, ker jo je napísal pesnik, partizán, ki se je moral otepati s hudim pomanjkanjem, kot je pisalo v učbeni-kih. Vsako leto so organ i zírali vsaj nekaj proslav, na katen so prihajali stari borci in nam pripovedovali, kako hudo j bilo.
"Kaj?" sem ga vprašal. Ejga,   nisi pamětnější od mene,  le boljši spomin imaš.
asno i
Pokimal sem.
"Odkod  pa ti  tukaj?" sem ga vprašal,  ko je tovariši zrecitirala pesem do konca.
"A si spal ali kaj? Pripeljal me je ravnatelj, kázeňsko, samo v ta razred me še niso dali. Jebejo naj se. Eden me je zašpe-cal. Da me ne bi ti tudi, sploh tej frankenštajnovi nevésti ...'
"A ti gledaš filme?"
Ponosno je pomigal. Viděti je bilo, kot bi mu orlovski no kljuval v brado. Čez ušesa segajoči rjavi lasje so se mastn posvětili.
"Vse."
"oe nikoli te nisem videi?!"
dame
spět se kopáš? Saj si se že přej
mj
ted
en
se le za-
čudila Nona, ki je přinesla spraznit kahlo v stranišče. Napol sem kukal iz vode, povsem namiljen in prekrit z milnico.
Í "V soli so mi řekli, da smrdím." Nona je odkimala in začela splakovati posodo pod curkom
V umivalniku.
»"Pověj jim: to je samo telo in telo sploh ni važno." Polámal sem. Počasi je oddrsala proti vratom, se pred niimi ustavila in obrnila.  Pri obračanju je vedno položila dlaň na bok v smeri zasuka in rahlo zastokala zraven.
tSumničavo me je gledala: "Pověj očenaš!"                                                                 L
Ubogal sem. Pomirila se je.                                                ^^
"Še si ti! Cudno nagnjeno glavo imaš. Sem mislila ... Zakaj pa se nisi umil po desnem licu?"
Spregledala je, kako zelo sem zardel. Čeprav nisem bil
čisto prepričan, ali me je Maja res pobožala, nisem hotel tve-
gati in izmiti njenega dotika. Nona je seveda pomislila, da se
je vame pričel plaziti hudič in mi krivijo glavo nezemske sile
Drsala je dalje, mimo mize z odprtimi zvezki,  prestavila
kahlo v levico, položila desnico na bok ter se pričela obračati
rotí sobi. Znova je zastala in me pogledala.
"Tvoja mama prihaja," je řekla, "zakaj tako zgodaj?"
Mama je  dělala izmenično  po   en   teden   popoldne
dopoldne. Tudi med dopoldanskimi izmenami se je vračal
sele proti večeru. Nikoli ni povedala, kod hodi, jaz pa sem
íiru dělal nalogo in bil zadovoljen - kot sem pač zmogel
jhen občutek krivde me je vedno grizel,  čeprav nise edel zakaj.                                                                         ^^
v
80


Spomni) som se odgovora- zaradi stmím prod telovadcem som spregledal današnji kino spored.
mel Nel   som stoknil, vendar přidušeno, da None ne i spět za&krbelo zame, "Madame X!"
Obupano sem zmajeval z glavo in komaj zadrževal solze. -ona je globoko zavzdihnila.
"Molila bom zate," je řekla in přeložila roko.
"Nona!" sem zaklical za njo in jo ustavil sredi giba, "Nona, a ne bi mogla .,. vsaj enkrat ..."
Odkimavala je že med obračanjem.
"Nona, samo enkrat ... brezplačno bom hodil k maši ... Nona!"
"Ne morem, res ne."
Pnkimal sem vdáno v usodo. PriViajalo je enkrat letno in sestavljalo je del sveta, kot sem ga poznal. Ni se dalo ubežati, ne pomoci.
" Moral bom na Madame X," sem si povedal naglas in zven lastnega glasu mi je pognal solze po licih. Potopil sem se v vodo in jih spral.
Nona je že molila zame. Ni nehala ob maminem prihodu in ne ob njenem urejanju pred ogledalom. Se skozi zakle-panje ključavnice sem slišal enakomerno mrmranje.
Kino je bil skoraj poln. Nikoli si nisem znal razložiti, zakaj je ta trapasti film o trpeči bogatašinji lahko tako priljubljen pri delavcih. Že prodajalka kart je gledala varne z očmi, prepolnimi - nisem vedel česa. Ko sva z mamo vstopila v dvorano, je postalo podobno tiho kot med Titovimi pojavit-vami na plátnu. Sedla sva na običajno mesto in projektor je zaropotal. Pramen je osvetlil plátno in tokrat ni bilo nobenih poročil all predfilmov, takoj napisi. a Turner. >ma je globoko vdihnila.
Spomnil sem se Frica in zmolil očenaš, da ga ni v kabini. Poskúšal sem pogledati proti viru svetlobe, vendar me je
I mama ostro cuknila in zdrknil sem nazaj. Vnaprej sem poznal vsako sličico in vsako izgovorjeno besedo. Lana Turner se je stará in zapita opotekala na sodišču, obtožena umora. Mama je kimala vedno bolj sunkovito. Glavo mi je potegnilo
med ovratnik.
"O, VEM! O, VEM! VEM, KAKO BOLI, ČE TE IZDA SIN!" je řekla mama. Po dvořani je zavelo pričakovanje.
Odvetnik Lane Turner se je obrnil proti nam.
Mama je izkoristila pozornost in mu skočila v pogled.
"TI! HALO! TI! KAKO SE PA OBNÁŠAŠ!?!"
Očitno je imel nekaj grdega za bregom, saj je raje hitro pogledal nazaj proti poroti.
"OOOO, NE BOŠ MI POBEGNIL!"
Zacel se je odmikati, stopal je po dvořani in nekaj razlagal
Mama se ni dala ustaviti. Sledila mu je po stopnicah n oder.
Ustavil se je pred poroto.
Za njim, prilepljena ob hřbet, je stala mama. Stopila je na prste, da je ne bi mogel preslišati.
"ONA JE TVOJA MÁTI!" je zavpila na vso moč. Igno riral jo je.
V dvořani se je někdo oglasil. "Saj on tega ne ve!" Mama se je divje obrnila.
"SEVEDA NE VE! VI PA MU DAJETE POTUHO! NĚKDO MU MORA POVEDAŤ, IN TO ZDAJÍ"
.0!""lla   '   '" kar v poskoku in spotoma zajela sapo divji krik odvetniku.
"ONA JE TVOJA MATU SI SLIŠAL?" Tokral r imel zadosti srbskí glas:

"Aid, beži bre, skini se nam sa
Slovenskí se je takoj upri:
"Ne se dat, Vittorijeva, zrihtaj jih!"
Mama se je obrnila proti občinstvu.
"O, NE BOM ŠLA DOL, DOKLER NE BO VSE V *EDU! SRAMOTA! NOBENEGA USMILJENJA NI V \ AS, SAMO ZA LASTNO RIT BI SKRBELI!"
kHiter obrat k platnú. "ŠEZMEROM JE NOČE SPOZNAŤ! GNIDA! RES JE  STARÁ  IN   ZAPITA,  AMPAK JE  ŠE VEDNO MATI! ONA TE JE RODILA! ZDAJ SI ODVETNIK.
»pAMISLIŠ, KAJ SI! NA VADNA DRISKA!" "Dosta, odnesite je van!" je vpil nekdo za mojim hrbtom. "V kanto jo vrzite," se je strinjal drugi. "A  STA   VIDVA   ODVETNIKA,   DA   DRŽITA   Z JIM?" pokazala je proti sodni dvořani. "Nista, jaz sem. A imate vi kaj proti odvetnikom?" sem zaslišal globok moški glas. Mama je pljunila z odra. "VEDELA SEM! FUJ!"
Oglasil se je nekdo, ki ga nisem takoj spoznal, četudi sem imel občutek, da bi ga moral.
"Dol z advokáti! Meni še odškodnine za vojne rane nisu i h tat mogli!"
Moj učitelj tehničnega pouka. Srb, ki je kot oficir přišel v esto, se invalidsko upokojil in honorarno učil na soli. O njegovih ranah smo pogosto slišali.
"PA SEM PRVOBORAC!" je dodal s poudarkom. Iz zadnje vrste se je zaslisalo: "BRIGAJO NAS RANE, HOČEMO FILM!" "NEMOJTE TAKO, SMIRITE SE!" se je vmešal tretji z močnim líosanskim, silno zategnjenim in pojočim nagla-■m. "LJUDI SMO, DOGOVORIT ČEMO SE!"
Zagorski naglas mu je poskúšal pomagati: "GOSPOnImA PRAF, NAJTE BITI TAKV1!" .Warna je odkorakala z odra in se postavila ob vrsto, v
.ateri je stal učitel) termike. Sledil sem ji s pogledom.
'KAJ SO TAKE RANE! NIČ PROTI DUŠEVNÍM, KI JIH MORA PRETRPET ENA MÁTI!" Učitel) jo je strmo pogledal.
"ŠTA? VI MI NE VERJAMETE, A? SRAMOTA!" Z enim potegom si je slekel suknjič in ga odvrgel v terno
za sabo. Razpel si je srajco in dvignil majico.
"U P1ČKU MATER!" je zarjul tisti, ki se mu je suknjič
ovil okolí glave.
"KAJ  SE PA TI SLAČIŠ?  PA ŠE PRED DÁMO,
PRASECÍ"  je  prez\rl)ivo  bevsknila  mama,   "CE  Bl   SE
MLAĎ  UČIL,   Bl  DANES  LAHKO  OB  VEČERIH
ŽIVEL POŠTENO ŽIVLJENJE!"
Učitelj tehnike ni slišal ničesar več. Njegov prst se je za-
badal v mesta, kjer so svoje sledi pustile strašne partizánske
bitke druge svetovne vojne:
"EVO, SUTJESKA, NERETVA, KOZARA, IGMAN-
SKI MARŠ, SEDÁM SEKRETÁRA SKOJA! SVE, SVE
NA BROJU! EVO, SVAKA ADVOKÁTSKA RIT IMA
TAKO RÁNO, AMPAK OD SEDENJA! TU, TU!"
Pribíjal si je s prstom v zadnjico, kot bi jo hotel dokončno zamašiti.
Globok moški glas mu je segel v besedo:
"TAKOJ VZEMITE RIT NAZAJ ALI PA SE VIDIVA NASODIŠČU!"                I
Mama je stresala z brado.
"MOŠKI! TAKI SO! SAMO NA RIT] M1SL1JO! A SE ZNÁTE VI SPLOI1 POGOVARJAT O ČEM KULTURNÉM, NE SAMO O TELESNIH DELIH?"
predzadnji vrsti je vstala ženská v skajasti minici in globokim dekoltejem.
"GOSPA IMA PRAV! RES SO TAKÍ!"
Pokazala je na moškega s převeliko lasuljo, ki je sedel ob njej in jo poskúšal potegniti nazaj na stol, da se ga je komaj otepala.
"PELJAL ME JE GLEDAT FILM, POJ ME PA SAMO ŠLATA. KO SEM MU ŘEKLA, NAJ DA MALO MIR, JAZ BI RADA GLEDALA FILM, JE KOJ REKEL, DA ME NE BO PELJAL NA VEČERJO."
"TAKO JE! TAKO JE!" je vstalo Se nekaj žensk. "TAKŠNISO!"
"JA, JA, JA!!! 1" je vpila mama in se tolkla s torbico po stegnih.
Vstala je tudi ženská v zamazaném železarniškem pajacu Očitno se je skozi luknjo v ograji splazila v kino. Imela je močan hribovski naglas in kot vse prebivalke okoliških vaši je govorila na moškega:
"JA! OBLJUBLJAJO TI VEČERJO, POJ PA DAJO
NKURAC!"
Někdo se je odvaljal od sme ha:
"OBOJE! OBOJE!"
"SAMO BEZ VEČERE!" je dodal lasati delavec.
"NAME SE UPAS SPRAVLJAT, KER SEM SAM IN ŠVOHOTEN!" je ogorčeno zavpila hribovka in mu prima-zala gromko klofuto, od katere je spolzel s stola. Njegova kolega sta mu priskočila v bran in se spopadla z napadalko.
"SRBI SO NAJHUJŠI!" je zavpil cvileč ženski glas.
"ŠTA, B RE? K O TO KÁŽE?" jih je zarjulo kar nekaj.
"DEČKU DEČKU DAJTE BUTE KULTURNÍ!"
"URVATI SUPIZDE!"
"KAJ? KO JETO REKAL?"
ÍnOGOYORIT ČEMO SEI "U P1ČKU MATER!" je rohnel bradáč ter nad glavo vi..-suknjiě učitelia tehnike, ki tega ni opazil, ker se je, napol slečen, dávil z odvetnikom. Tistim iz dvorane, ne s platná. Prodajalka kait je sedela na svojem stoicku v kotu in skřívala obraz v dlaneh. Včasih sem jo v taki drži zalotil tudi ob (^rozljivkah. Čez glavo mi je priletelo naslonjalo in treščilo ob plátno. I na od vrst se je razklala in iveri so zapršele. Někdo je kričal na pomoč, nekaj jih je bežalo, večina se je sprijela v klobčič in se ravsala. Razdelili so se po spolih, ženské so vihtele rbice in mama jih je vodila v nápad. Moski so se bolj kvarjali z národnostními pretepi, edino bosanski naglas je bljubljal dogovor, dokler ni glasno zastokal in utihnil.
Obrnil sem se naprej. Lana  Turner je zmajevala v. glavo in mela sol/ne oči.
Pomislil sem: "Šram me je ..." in se odsekano zaustavil.
"Ne smeš tako mislitil Ne smešl" sem si ponavljal, aobču-
tek je ostal, čeiudi si ga nisem upal priznali. S rámoval sem se
aminega obnašanja in pričela mc je treti grozotna krivda.
ostikrat me je mama obtožila, da se je sramujem in vedno
sem zanikal. A včasih ... ob .Madame  \ ...  Nisem si mogel
pomagati! Šramu in krivdi se je přidružil še obup.
Pa vi Nevm

Pav
Vracala sva se domov. Mamini lasje so s gornji del kostima je zeval na vec mésti h. Po najlonkah se ji je vlekla dolga raza in leva peta jo je spodnašala, zato se je še
f>lj naslanjala name kot ponavadi. Kljub utrujenosti je izža-vala zadovoljstvo. Mogoče zaradí tega nisem dovolj pažil in s tem zakřivil tragedijo?
Ura se je bližala osmi in ulice so se že skoraj čisto izpra-znile. Delo dopoldanske, najštevilčnejše izmene se je začen-jalo ob šestih in ritem mesta se ji je prilagodil. Največ bifejev so prizidali ob samopostrežne trgovine - kovinski šank, ob
^jem v tla přiviti barski stoicki s sedali iz imitacije usnja, po rostoru še nekaj kvadratastih miz iz poceni furnirja in s kovinskimi nogami. Zraven njih stoli, na las podobni šol-skim. Odpírali so jih hkrati z začetkom izmene in kmalu so se zbrale gruče delavcev, ki so naročile kávo, se naslonile rednjo in gledale v izparine. Niso pili, le čakali so; če se je e moral kdo premakniti, je opravil v dolgih, lenobnih gibih. Že dobrih deset minut pred sedmo so natakarice pričele zlagati kozarčke v dolge vršte in točiti vanje najcenejša žganja, od ponaredkov ruma do encijanov in travaric. Delavci so molčali in počasi dvignili pogled proti zidni uri. Ko se je minutni kazalec postavil pokonci in označil čas legalnega začetka točenja alkohola, so natakarice bliskovuo postavile kozarce ob skodelice - nihče ni naročal, gospe so o/nale pivske navade brez možnosti pomote - in upočas-ii gibi bo oživeli, roke s<> v lokih přelilo žganje v zevajoča / nj \e zdrknila Se káva in gostje so stekli nazaj skozi uknj       >gradi na delovna mesta. Natakarice so st- prislonile

mi pre«
ob pulte in so |           ile lagodnemu preostanku dneva. Ti
lokal'           povečini zapírali ísl        no s trgovinami, torej ob
šestih   večer, najkasneje pa >!<> desetin, ko je začenjala z delom n             mena. Razen veliké menze, last Železárně,
druge gostilne s bráno ni bilo; vsi so jedli v službi ali doma. Warna je govorila bolj sama zase in se je le zmerno prepi-
rala;
"Ne vem, kako bi se končalo, če jim ne bi svetovala. Ni Sudno, da je v filmih zadnja Leta zmerom več traparij, ko ste pa vsi v dvořani liho kot řiti. Nobeden ne upa nič rečt. Res ne vem. kam vodi taká strahopetnost! Ti še hodiš v kino, pověj, a ni v novih filmih manj srečnih koncev, kot jih je bilo včasih, ko sva šla še skupaj?"
", ía, mama."
"No, vidiš. Zdaj pa poslušaj modrost, ki ti jo lahko podari le máti. Povedala ti bom, kako ločiš dober film od slabega. V dobrem himu mátí trpi ob nehvaležnem sinu, na koncu pa zmerom zaigrajo prelepo špansko pesem. Si si zapomnil? Boš znal prepoznati dober film?"
II      T                                        ft
Ja, mama. "Ares?"
n     i                                        I)
Ja, mama. ronovi! "Dober film je tisti, v katerem mama trpi ob nehvaležnem
sinu."
In I "Na koncu zaigrajo prelepo špansko pesem." Pokimala je in se me za hip še čvrsteje oprijela. "Dobro, vsaj trudiš se."
II     T                                        K
Ja, mama.
"Čeprav ... veš, včasih sem zelo obupana. Za nobeno rab nisi, kako si se lahko rodil tak? Karkoli boš v življenju počei
nikoli tne ne bos dosegel in v ničemer ne boš boljši od mene. Vedno te bom prehitela. Vem, zate mora biti grozno, da si že mlad tako omejen, a kaj jaz morem ..."
Zatleskala je z jezikom:
"Na, ja, moj si, nisem se te odřekla." rivala, mama.
Tudi trgovino z gramofónom so že zaprli. Rebrasto po-vršino zvočnikov sem komaj razločil v slabi svetlobi. Poleg Iskrafona je stalo v izložbi le še nekaj gospodinjskih aparátov in velik plakat za pralne stroje.
Hřib na desni je postal malo bolj položen in se pričel umikati. Po njem so namestili klopce, večji del polomljene. Poleti so jih zvečer napolnili fantje, s podplati na sedalu in z ritjo na vrhu naslona, ter opazovali punce, ki so se pod roko sprehajale v gručah gor in dol po glavni ulici. Vpili so dôvtipe, dekleta pa so jih hihitaje ignorirala.
Med smejočimi gručami so se sprehajali resni obrazi mes nih ljubiteljev glasbe. Kakšne plošce so přinesli na ogled!
V tistem trenutku sem se spomnil telovadnega učitelja in zacel panično preverjati senčne vdolbine ob odcepih stran-skih uličic. Se skriva in me čaká?


"Ja, igralci so kot ovce, res," je zavzdihnila mama, "samo Pavl Nevman je karakter in zna vse naredit prav, ne da mu kaj řečem."
Se tam, za tistim zidom, skriva učitel j ?
"Njuman, Pol Njuman," sem komaj slišno popravil izgo-vorjavo.
Roka, ki me je držala, je okamnela.                            ^^^
Zagrizel sem v ustnico. Obup me je napolnil in me hkrati napravil votlega; kot bi odnesel vse, iz česar sem, v zámeno pa mi pustil le strah in jezo naše. Že spět! Sam sem si křiv Sam! Zakaj sem moral izzivati! Če oprezam za učiteljem i
zgo-
>ava tt malo mimejse mamino govorjenj e, potem mi tfl kriv som. Molče sva hodila dalje. Vrnil som so v skrajno po»       no
.1 |e bilo >o prepozno,
K        spregovorila, sem vedel, da bo Kudo - besede so
rihajale iz nje poČasi, komaj slišno, skopo mi je vracala sapo
za listi moj lahkomiselni izdih s popravkom; zvenelo je, kot
snila pliuoa in bi morala mukoma potiskati ven
k. zbit in ploše at.
Nosila sem te, po teh rokah. Při tisti svoji izdajalski sestri Juliji. Dělali so se prijazne in me vzeli k sebi. Potem si pa zacel iokat. Jokal si in jokal. Komaj tri mesece si imel in si že vedel, kako me lahko spravíš v zadrego. Mož od sestre je vpil. dost, hočemo spat, jutri je šiht, jaz pa sem te nosila, da bi urihnil. Pa nisi, nikoli ne čisto. Samo da so mi roke zastale, že si se spět drl. Hodila sem s tabo gor in dol po sobi. Vso noč, cel dan. Pa spět še eno noč in še en dan. Hodila in hodila. Bledlo se mi je, tolkla sem z glavo ob zid, da ne bi zaspala, Viodila in hodila. Ti si Čakal, kdaj se bom ustavila, da se bos spět drl. Konec tedna sem se plazila po kolenih, do krvi sem jih zdrgnila. Zate! Nisi odnehal! Celo nedeljo in nov teden! Kadar sem padla v nezavést, si me z dretjem spravil k sebi. Zmerom si bil tak. Samo prežiš na priložnost za novo izdajo! Vsako leto ti gre na slabše! Ko si šel v šolo, si se čisto spre-menil. Pádel si v slabo družbo in mi zacel ugovarjati. Takoj ízdajati. Tak si, tak! Born res morala živeti s takim človekom, dokler sonce mojih dni ne zaide?"
Mamina
Mama je umrlá slabo uro kasneje.
Nonine molitve sem lahko zaslutil že pred vr, bil že čas. ko bi se morala pripravljati na spanje. Prvič sem se vprašal, ali naju ni mogoče slišala prihajati in pobegnila v pogovor z Bogom.
■Warna je zaprla vrata za sabo in jih dvakrát zaklenila. Odložila je precej zděláno torbico na pult. Šepetala je:
"Ze spět ... Ze spět mi ugovarjaš!"
"Saj ne, mama ..."
"Tišina! GLEJ ME V OČI!"
Strahoma sem ubogal.
"Ti je těžko, a? SEVEDA, KER SI POTUHNJENEC!"
Cákal sem.
"Kaj se je zgodilo šestega septembra 1968 ob petih popoldne, a?"
"Mama?" rovej, ce ves!
"Ne vem, mama."
"O, SMO PA PREDRZNI! BULJIŠ VAME, IZDA-JALEC!"
Hitro sem sklonil glavo.
Postavila je dlaň na pult in me nepremično gledala.
"Edina tvoja sreča je v tem, da imaš slab spomin in se ne spomniš vseh svojih izdajstev. Kako morám trpěti jaz, ki nisem pozabila niti enega! Zdaj pa v svoje spletke vpletáš še mojega najljubšega igralca!"
Ampak, mama... Pol Njuman, tako se izgovori. Vsi tako pravijo. Tudi tovarišica od angleščine ...
Ustavila me je z odločnim ploskom ob plastično povrh-njico pulta.
SO ti več kol mama? Tovanšk a od augleščinc7 T(
ia rodila? Nosila pod srcem? Trpela /ate? VEŠ, KOLIKO C       )K Bl ME RADO [MELO ZA MAMO? USTAV-
»IJAJO  ME   NA  CEST1   IN  JOKAJO,   KER   NISO )JI1 JAZ. TRAPA. PA OSTAJAM PRI TEBIl NE N \š ME CENIT, KERSI EGOIST! NAJVEČJl EGOIST, KAR SEM GA KDAJ SREČALA!"
Hitro je stopila naprej. Odskočil sem in se z vrhom stege boleče zadel ob rob mize. Pokleknila je predme.
"Na kolenih te prosim - a vidiš - pověj, so ti vsi drugi več kot lastna máti?" iNe, mama.
"Kako se potem izgovori?"
Vedel sem, kaj morám reci, da bom řešen. Obup v meni s je iz strahu in krivde přelil v še nekaj, v trdo in ostro čer, mi je zaprla ústa. Včasih, ob strmenjih v zid ali Titovo sliko, sem se spraševal, ali se mi mogoce meša. Razpadam na dv osebi, prvo, ki ve, kaj bi morala govoriti in kaj storiti, da bo mama zadovoljna, in drugo, ki trmoglavi zase, zahteva odgo vor in dejanje, s katerim bo zadovoljna ona - imenoval se jo moja črna polovica in si predstavljal, da se bom neke noč spremenil v volkodlaka, kot se je na plátnu pogosto dogajalo "Pol Njuman."
Nisem bil jaz; zver v meni je zlorabila moj glas. Mamin obraz je drhtel nekaj centimetrov pred mojim, oči so me prevrtavale, nenadoma se mi je obesila na ramena i prsti so se mi zakopali v meso.
"Umírám ..." je dahnila in otrdela. Njena teža me je še bolj ukrivila,   roke  so  pričele  drseti,   se  odmikati,   in   padla   j .ak. Lobanja je tlesknila ob linolej. Tiščal sem se mize, varne zařezáním (obom sem drsel do židu in se přilepil oben

Grize] sem si ustnice in krotil jok, ne dolgo. Solze so štekle in nisem jih mogel ustaviti. Napolnile so mi stekla očal sko-raj do tretjine, potopile svet v vodo. Stisni! sem desnico v pest in jo objel z levo dlanjo. Se tolkel po prsih.
Pale sam na svetu. Cela zgodba, naenkrat, a ne zapo-redno, marveč vsi delčki istočasno. Zábava se na cesti, se hkrati baše v slaščičarni in se zbuja v maminem naročju. Le da se bom jaz moral zbuditi sam, z vso svojo samoto, křivdo, neodločnostjo in strahom. STRAHOM!
Sam.
Stresal sem se od joka.
Pádel na tla in pričel tipati po iztegnjeni desnici trupla.
"Mama ... Mama ..."
Dotipal sem se do ramena in ga pričel stresati.
"Pavl Nevman! Pavl Nevman! PAVLNEVMAN! PAVL NEVMAN1 MAMA!"
"Pšššš ..." je spět izdihnilu v življenje in odprla oči, "ne tako naglas. Doma morata vládati harmonija in sreča, sose-dje nimajo kaj slišati. Saj veš, kakšni so, zmerom prislušku-jejo."
Nasmehnila se mi je in me pobožala po licu. Mokré konice prstov si je obrisala ob moj rokav.
"Nekaj si pozabil," je dodala.
Prikimal sem.
"PAVL NEVMAN, MAMA."
Počasi je vstala in me prižela na prsi.
"No vidiš, saj si lahko priden, če hočeš."
Radio Luxemburg, 22:15 prenos koncerta skupine Slade," so najavilí n glasbeni reviji. Cd večer sem preživel v čitalnici, saj so Odeon zaprli zaradi obnove, kol je pisalo na
vrátili.
Prebral sem vse časopise, vključno s Komunistom, gla-silom komunistične partije. Ko sem povprašal zanj, usluz-benec ni mogel skřiti presenečenja, četudi seje hitro zbral in mi ga podal. Omagal sem že po prvi stráni, ne da bi kaj razumel. Politiki so uvajali nov je/i k, ki naj bi odrážal Čisto poseben položaj Jugoslavije v svetu, imenovan neuvršče-
n,
ost, in novost socializma, znáno kot samoupravljanje. V soli
:
so nam nepřestáno razlagali, kaj pomeni prvo in kaj drugo, vendar nikakor nisem zares doumel. Se eno področje, kjer je do izraza prišla moja omejenost. Opazil pa sem, da nas neu-vrščenost povezuje z afriskimi in latinskoameriškimi drža-ami, saj je Tito zelo rad nosil bele obleke in slamnate klo-buke. V ŕilmskih novostih so prikazovali, kako ga v njih sprejemajo na Kubi, v Koreji, Nigeriji in Mozambiku. Niti na enem posnetku ni pozabil na domače; vedno se je obrnil proti nam v dvořani in nam pomáhal.
Vrnil sem se h glasbeni reviji in vzdihnil od závisti.
Prví je ücüu-u napako Ljubljanŕan
MARKO TOMSK? IZ OBIRSKE ULICE 9.
OdknJ jo je že v cetrtek popoidne. Takoj se Je odpravil v písamo propagandne sluibe Isto» n* Ti-tovi česti. Ker je bila pásama aaprU. je vttrajal pred vráti vso noc. V rgodnjih jutranjíh urah » mu je pridružilo mnORO lovcov na nagrado. tato da se Iskrml uslužbencl. kl so pribajaij njutraj na dok), s'K-jrajda niso moRli prcnniti skozi gnrfo. Marko Tnm*iŕ! Je kajpak dobil elektricn: brivnik.
In v com je bila uganka? Med BTV napovedmi OTJO pokaxali sUkí dveh raaličnin elekincnih bnv-r.ikov. vendar smo nad obema napísali da sta Brown Iskra Susiam. v resnicí pa je bil oni dnm ■on. Brown Iskra Special, kl stane 185.00 dm. rrmí-lem K(. Brown  Iskra Sixsiant  sune 299.50 dinarje»
Casopisi razpisujejo nagradne igre! Marko je moral eno samo noč stati pred vráti in zeje dobil brivnik! Kakšno srečo imajo nekateri! Bodo mogoče razpisali nagradno igro z gramofónom? Ni se zdelo verjetno, tako bogatih nagrad si ne more nihče privošciti. Zaprl sem oči in mislil na stríca Vmka. Predstavljal sem si ga v kamionu, med vožnjo. Za njim, na polici, se ziblje velik závoj, ki ...  mmmmm ...
Poplesaval sem po stolu. Ľahko bi si privoščil umiritev: dopoldne sem med odmorom srečal telovadca in pogledal je skozme. Zastrmel sem se v Titovo sliko in pričel razmišljati.

Zakaj sem vedno napět? Zakaj se nikoli ne morem spro-stiti? Ob mami morám pažiti, to je normal no, vendar ostaja krč v meni, tudi kadar sem sam. Zdaj, recimo. V čitalnici, z upokojencema nad partijo šahá in napol spečim uslužben-
cem za mizo.
Misii so mi počasi krenile k nocojšnjemu koncertu in pričel sem si zamišljati, kako bi ga lahko poslušal. Vstáti ne smem, to bi bilo sumljivo, mogoče bi potegnil radio iz kuhinje in si ga skril pod odejo? Je kabel zadosti dolg? Če prislonim uhelj
k           tiku, bom zagotovo sliŠal vse, ne da bi /budil mam
Non-
Slade strážni diyjakil ľoskušal sem si predstavljati, kak-Sna bitja morajo biti člani skupin, gotovo nekaj posebnega, nečloveškega. Stvorí brez strahov in dvomov; svobodni, brez občutka groze. Nikoli nisem nobenega videl od blizu; v mestu niso prirejali koncertov, razen občasne veselice, na kateri so v irhovce oblečeni ansambli igrali glasbo, ki se je i menovala slovenská národná in katere glavni član je bil harmonikár, pevka pa je prejodlala refréne. Pred leti me je strie Vinko vzel s sabo, me postavil na leseno ograjo in me cel ve čer zalagal s Cockto, pijačo, ki so jo v socializmu izumili kot nadomestek za kapitalistično Coca-Colo in je imela sladkast okus po šipku. Gledal sem ga, kako se pogovarja z moskimi - nikoli ni pristopil on, vedno je pustil, da so pristopili oni! Kadar je šel plesat, je izbral le ženské z zelo velikimi prsmi. Nekaj čaša nisem vedel čemu, potem pa se mi je posvětilo. Plesali so polko in při tem poskočném plesu so dojke veselo tleskale ob podlahti soplesalca. Pomislil sem na Májo, ki ni bila primerna za polke; a kako lepo bi bilo z njo plesati stiskanjac! Ko mi je stric Vinko přinese! novo Cockto, še ves poten od zadnjega plesa, sem lahko le strměl vanj kot v čudež; se bom kdaj sposoben naučiti vseh njegovih zvijač? Hotel je nekaj reči, a se mi je zazrl v očí in me dolgo ocenje-val, dokler nisem povesil pogleda. Zasmejal se je in me pobo-
tal po glavi. "Zate me ne skrbi," je rekel. Nisem vedel, kaj je s tem mihl, saj ni mogel přebrati misii, ki so me spreletavale.
Ko sva se vračala z veselice, se je ozrl čez rámo na prízo-rišče in dodal:
"Krnetav/.arji."
96
Priseljend z juga so imeli svoje koncerte, ki so se prav o imenovali narodna glasba oziroma muzika. Rokerjev k am ni bilo. Mogoče še zaradi časov, na katere so učitelji dosti krát obujali spomine: po mestu so s škarjami v rokah
I krožile posebne straže zavednih občanov in strigle tiste, katerih lasje so zrasli čez ušesa. Še enkrat sem pogledal FotograFijo Sladov; z bleščečimi ogledalci pokrít klobúk Noddya Holderja, (1, 2, 3, 4, 5, 6 strun) kitarista, in bleščeče rdeč suknjič Jimmyja Lea (1, 2, 3, 4 strune), basista. Jasno mi je bilo, da so iz nekega dru-gega sveta, ki nima s tem okoli mene ničesar skupnega. Vprašal sem se, koliko svetov sploh obstaja? Nonin je eden, vedno bolj pa se mi je zdelo, da tudi moj in mamin nista čisto ista. Pred očmi mi je vstala matematična upodobitev preseká množic, kot srno jih risali v soli.
Je to odgovor? Je tisto črno na sredi skupen svet, ki si ga elimo? Se krogi lahko premikajo, eden prekrije drugega ali a se povsem odmakne? Počutil sem se zelo zelo brez svo-
ega sveta in ...
"Zapiramo!" je zakrákal uslužbenec in snel karirasti suk-njiČ z obešalnika. Odprl je vrata, vtaknil ključ v ključavnico zunanje stráni, globoko po grlu nastrgal sluz in jo v loku ljuml na cesto.
Žalostno sem gledal nápis na kinu in upal, da ga bodo malú spet odprli. ľilmi so ... Nisem znal povedati. Svojdvet,
97
si odgovoril ni ustrašil sem se, da se znova razcepljam. Sklonil sem glavo in skoraj stekel domov.
Nisem upal premikati radia, vendar sem večkrat zakora-kal med kuhinjo in sobo ter poskúšal s pogledom izmerili razdalio med vtičnico na kuhinjski stráni židu in mojo poste-
Ijo. Moralo bi zadoščati.
Nona je vsak večer takoj po deveti opravila še zadnje molitve in legla. Mama je dělala v jutranji izmeni in je tue Šla zgodaj spat. Kako nestrpno sem kradoma spremljal nje vsakovečerni obred, ko je kot slepec pretipala stĺkala na štedilniku, ali niso mogoče vključena, nato s polaganjem dlani na grelne plošce preverjala, da ne bo prišlo do požara, ter nazadnje še vsaj desetkrát poskusila, ali so vrata res zaklenjena.
Od vznemirjenosti me je razganjalo in zaspanost se mi ni niti približala. V těmi sem prisluškoval dihanju in kmalu zaslišal plapolanje povešenih Noninih lie v sapi ter mamino rahlo smrČanje.
Zdrsnil sem ízpod oděje in se s podplatoma previdno dotaknil tal. Niti šumá nisem hotel povzroČiti.
Priljubljene melodije ne bom sliŠal slučajno, marveč načrt-no! Cetudi nimam gramoťona!
Ponekod so lúči še gorele in luna je morala biti lepo vidná, saj ni bilo čisto temno. Brez težav sem potegnil kabel izza mize in prenesel radio do roba. Vanj je bila priključena dvokraka anténa in bal sem se, da jo bom pri hoji prevrnil. Premestil sem jo točno na sredo ohišja in jo čvrsto stisnil, kot l)i hotel njen podstavek iz bele plastike vtreti v furnir. Dolgo sem čakal in prisluškoval dihanju.
Z nekaj previdnimi koraki sem dosegel posteljo in položil radio nanjo. Prav sem ocenil dolžino kabla! Stisnil sem se k
OS

vniku in sc pokri]            lavo. Popolná téma. Otipal sem
gumb za vklop. Čakal.
ľo\ arniška siřena je /aiulila. Deset. Ko se je hrum odha-
oČih delavcev spremenil v posamezne korake, od katerih so troji vstopili tudi v naše stopnišče, sem popolnoma zmanj-šal jakost in počasi pritisnil stikalo. Pročelje z napisanimi imem mest je zažarelo. Zavrtěl sem gumb za iskanje postaj do napisa Luxemburg in nato za odtenek povečal glasnost. Zaslišal sem le rahlo šumenje. Z ušesom ob zvočniku sem uravnal postajo. Někdo je govoril in skoraj sem že obupal, ko sem zaslišal ime Slade.
Kako so zaropotali! Kakšno kričanje! Hripav, zdrgnjen glas, ki je diYjal čez pribijačino! Šopanje in ruženje, vse sem lahko slišal na lastno desno uho! Poskúšal sem si predstav-ljati Iskrafon in zvočnik še ob levem ušesu — to bi pomenilo dokončno blaženost. Sladi so se drli, naj pridemo poslušat hrup! Pa se poslavljali od neke Džejn. In potem pripovedo-vali svoji mami, da so čisto ponoreli. Po vsakem komadu sem samo za pikico zvečal glasnost, da bi bolje slišal. Cmon c'mon c'mon me je spodbujal pevec! Daaang baaang je tol-kla kitara, bumf bumf bobni. Prelepo! Prelepo! Še malo glasneje ... samo malenkost. C'MON!!!!!!!! Postaja je vedno bolj šumela. Verjetno anteni ni dobro delo, ker jo je prekrívala debela odeja. Previdno sem jo přijel, da ne bi iztaknil kábla, in jo z levico porinil izpod pokrivala. Namestil sem si jo nad glavo in res, zvok je takoj postal boljši. Ker sem se težko obvladoval, sem z ritjo precej migal, zato je plesala tudi anténa; nepřestáno sem jo moral popravljati. Se malce glasneje. Še ... C'MON C'MON!!!!
Votlina je rdeče zažarela. Pogledal sem v vir svetlobe in prihajala je s tal - dvignil sem rit previsoko in odeja m več dobr<                  Krvavo rdeČ přeliv je třepetal na linoleju in
íkakljaJ pookviru postelje. Na sredi pa velikí črni in tresočj
'VI.
MOOOOOOOOOOOOOOOOON so se drlí Sladí. Doumel smi in ústa so so mi pričela Siřiti v smeh. V Žele-íarni so prebili plavž m /a nekaj mimu osvetlili celo dolino. •\ k- pa 10 bila senca migajoče anténe, ki sem jo držal na
I hřibu ode "AAAAAAAAAAAAAAAAAAAI!! 11   HUDIČ!!!!!!!!!! HUDIČ!!!!II!! 1! 1" je 2 glasom, kot ga Še nisem nikoli slisal, zarjovela Nona. V eni sami potezi sem ponnil anténo pod odejo. potegnil vtikač iz vtičnice in se plosko ulegel poleg
Íadia ter obmiroval.
"HUDIČ! HUDIČ!!!! HUDIČ JE BIL!!!!" je hlipala ona. Soba je počasi tonila v temo.

"KAKŠEN HUDIČ?" se je zbudil a mama. "PŘIŠEL JE!   SATAN!   KADAR  ON  PRIDE,  SE PRIDE BAHAT Z DUŠO! VÍNKO JE UMRL! MOJ INKO, MOJ VINKECÜ! VÍNKO, O VÍNKO!!! "Daj mir!!! Pšššš!!!! Kakšen hudič, zaspi!" Nona ni več zaspala. Slisal sem jo hoditi, in ko jo je mama e enkrat nadrla, se je usedla in pričela moliti. Po svetlobi in onju sem sklepal, da je pred Vinkovo sliko prižgala svečo in .j bedi ob njej. Nisem upal niti pogledati, kaj sele pomoliti glavo izpod oděje. Smeh me je napadal v kratkih presledkih, se malce potuhnil, nato se še ojačan vrnil in z mano vre potonil v sanje, v katerih sem se krohotal po mili volji.
IOO
Heintje
"Fant, a imaš mamo doma?" sta vprašala policaja, ki st
tála na hodniku. Zbudila sta me pol ure pred budilko. Nona
je spala naslonjena ob zid, pod Vinkovo sliko, in sveča je že
dogorela. Mama je že šla v službo, jaz pa sem razmišljal, kdaj
aj zbudim Nono in ji povem tisto, kar je itak že vedela.
Kar pocákal sem, dokler se ni zbudila sama. Sploh mi ni lilo treba nič reči. Le pogledala me je z očmi, ki jih je staros naredila motne in belkaste, ter zajokala.
Šel sem po mamo.
"Koliko dela," je zavzdihnila, ko sem ji povedal. Pocákal sem pn vratarju, da se je preoblekla, nato sva odšla domov.
Nona je ihtela in molila. Pod Vinkovo sliko, na kateri je mežikal skozi odprto okno kamióna, je gorela nova sveča, ozka in béla, ena tistih, ki srno jih v vsakem stanovanju hra-
Ínili v posebej določenih predalih, da srno jih našli brez težav tudi v těmi, kadar je přišlo do nenapovedane redukcije. Mama je potegnila foto album iz predala na srednjem delu kredence, sedla za kuhinjsko mizo, vzela v roke mojo naliv-ko in se lotila dela. Kadarkoli je katera od oseb na slikah umrlá, je mama pregledala vse posnetke in sleherno upodo-Ibitev mrtvega obraza prečrtala z velikim X-om. Na začetku albuma so si bili že vsi povsem podobni. Kadar se ji je kdo zaměřil, ga je izrezala, in če je za kakšne zakonske pare ugotovila, da bi bolj sodili v drugačne zveze, jih je premontirala. Nisem hotel buljiti vanjo, vendar sem Ínekajkrat prečkal sobo in upal, da je pozabila na sliko, skri-to za zavihkom. Saj je nisem jaz dal tja; verjetno jo je umak-nila ona, ker je menila, da ni zadosti dôstojná za album, hkrati pa se ji jo je zdelo škoda zavreči, kot ni nikoli zavrgla
101
cesar. Naše stanovanje je spominjalo na skladišče vsega mogočega, povečini darovanega.
Končala je z delom in pospravila album. Hitro je pogle-dala proti Noni, se postavila pred ogledalo in se premenia, edala me je že v odsevu in odkimala. Stopila je do kredence, potegnila kljuc iz torbice in odprla svoj del. S telesom mi je zakrila vsebino. Nekaj je Ískala. "JA!" je kar zlepa zavpila, da sem odskočil, "JA, TO JE OGUM!"
Ne da bi se obrnila, je pomáhala nad glavo s fotografijo, na kateri sem lahko razločil samo ribji rep in obraz na desni. Moja mama? Se tepe z ribo? Dostikrat mi jo je pokazala,
edno na isti način, četudi ne med vsakim brskanjem po
omari.
Se je že pomirila. Zaprla je vrata in se obrnila z rdečim listom v rokah. Previdno ga je pritrdila z lasnicami ob zgornji evi rob ogledala.
"Pridi sem," je řekla, "bom poskúšala nadoknaditi tisto, ar ti ni dala narava!"
Zagl
102
Namestila me je pred vzornika in se z glavnikom lotila dela. Lasje so se mi vrtinčili in kuštrali, zato jih je morala na debelo politi z briljantino, předen je postala preča ostrá kot rezilo in globoka kot kanál. Ko je končala, se je pričela riten-ko odmikati, ne da bi umaknila pogled. Stisnila se je čisto do vrat na balkon, jih odprla, stopila ven in celo usločila hřbet nazaj čez ograjo.
Po dolgem ogledovanju je presodila:
"Od daleč si skoraj tako lep kot Heintje."
Po frizuri mi je podala še najboljšo obleko: bélo najlonsko srajco, ki je ni bilo treba likati, kar je písalo na ovratniku; hlače krem barvě, sintetične, zlikane na rob. Rdeč brezro-kavnik in črn metuljček, kot so jih nosili v posebni restavra-ciji, ki je bila tudi last Železárně, in so vanjo smeli le poslovni partnerji ter funkcionarji na obisku. Oblekel sem še črn suknjič, ki mi je bil, kot vse drugo, precej premajhen. Kadar mi je mama šla kupovat oblačilo, je vedno kupila nekaj tevilk večje, da bo dlje trajalo. Suknjič sem dobil pri šestih

in s
ze
sre
Unci so mi opletali med stegni. Pri birmi so mi bili rokavi
prekratki, a mama je zadovoljno zavzdihnila, češ kakšno
íno naključje, saj se je na fotografiji jasno videla ura, ki mi jo je daroval strie Vinko.
Sebe je napravila v belo krilo, izpod katerega je pri vsakem koraku pokukala rožasta kombinéza. Cez belo bluzo je ogrnila modro jopico.
"Greva!" je rek la.
Najprej sva se ustavila na posti. Mama je narekovala naslov sestre Marije in vsebino telegrama:
"Vinko umri".
Úradník je zabeležil s svinčnikom in zdolgočaseno, nekako spotoma, vprasal:
"Je to vsi?
Mama je v istem dihu zatulila in zajecala:
"JA, KAJ BI PA ŠE RADI? KOLIKO JIH MORA UMRET, DA STE VI ZADOVOLJM?"
Cakajoči so zastali m nas pričeli opazovati.
Uslu/.benec se je čisto /metiel in skoraj pričel jecljati:
"Oprostite, tovarišica, oisem tako mislil!"
Mama je jezno momljala.
MĹoški na oni stráni okenca je hitel čimprej do konea izpolniti obra/.
"\ ittori? Kako se to piše? Z dva t?"
Mama je dobila preračunljiv videz. Ponavadi se ji je pojavil v trgovini, ob napisih  UGODNO ali  RAZPRO-
DAJA.
"Kako zaračunavate? Od besede ali črke?"
Úrad nik se je počasi vracal v prejšnjo zdolgočasenost:
"Od besede.
I KI  n" je odločno naročila mama. "Kako? Tri t? Ste prepričani?"
104
ie ploskníla po pultu. Steklo je zacingljalo v ležišču. "JA,   KAJ   PA   NE   ZNÁTE   TUJIH   JEZIKOV! »OJDITE SE UČIT, SAJ [MÁJO VEČERNÉ SOLE, VAMNE BO TREBA SEDĚT TU KAJ!"
Sunkovito se je obrnila in me zgrabila za nadlaht. MOJ SIN JE ŽE VSA LETA ODLIČEN!" Pocákala je, dokler ni povedano leglo v prisluškujo-
tšesa, nabraná v širokém polkrogu. Gledal sem v tla in rdel. "VSA LETA! PO MOJI ZASLUGI! NA SRČE SEM 11 POLOŽILA MODROST, KI MU JO LAHKO POVE SAMO MAMA: UČI SE, SAJ SE NE UČÍŠ ZAME, AMPAK ZASE!"
105
T. Rov
"To pa bodo stľoški," je ugotovila mama po vrnitvi od pogrebnika, "greva k moji sestri. Še nikoli je nisi videl, zato se paži! To je kača! Kača! Am pak v težkih trenutkih mora velikodušen človek pozabiti na zamero. Greva!"
Odkorakala sva do avtobusne postaje. Nisem še obiskal veliko mest, a v vsakem so jo zgradili sredi glavne ulice, pred njo uredili park in van j postavili velik spomenik Titu in borcem iz druge svetovne vojne. Pravkar sem končal hiter tek do tet in stricev, saj je mama hotela privarčevati za telegrame, in ker s sorodniki ni govorila, sem na listek napísaná sporočila zatikal za vrata.
Vožnja do Nonine rojstne vaši je trajala dobri dve uri. Cesta je vijugala med hribi in nisem odtrgal pogleda od njih, čeprav me je obletavala rahla slabost. Predstavljal sem si svojo staro mamo, mlajšo, slokega telesa, kot mi je opísala svojo nekdanjo postavo, kako hodi prek prelazov, se plazí skozi utore in tihotapi polne koše závitkov. Pot se je vlekla in ovinkov ni hotelo zmanjkati. Sedela sva v prví vrsti, za šoferjem, kí ga je mama nekajkrat poslala nazaj v avto šolo.
Ko sva se po prvem daljšem postanku vrnila na avtobus, sta bili najini mésti zasedění z dolgimi tablami, potiskáními i imeni krajev, in modrim suknjičem šoferske uniforme. Čez nasprotna sedeža pa se je zleknil sprevodnik in si požviž-gaval.
Na končni postaji me je spet pričakal spomenik padlim. Prvič sem doumel strašansko moč tretjega rajha: zmogel se je přebiti skozi vse ovinke, najti to vas in jo celo okupirati! Pomislil sem na tisoče, desettisoče podobnih krajev in vsake-ga je treba poiskati in zasesti - kakšno delo! Nemci, četudi
ečni negativa vseli Šolskih beril in jugoslovanskih filmov,
o se mi prav malo zasmilili.
Vas je kázala hude posledice zidalne mrzlice,  pravega tekmovanja v nadzidavanju in razširjanju drobnih kmečkih
iš. Hiša tete Marije je premočno zmagovala, tudi s svojo urejenostjo do zadnje potankosti, vključno z lesketajočimi palčki sredi trate.
'Ti pa imajo denár," je skozi zobe stisnila mama, předen je pozvonila.
"Paži, kako se boš obnášal," me je še posvarila.
Odprla je črnolasa ženská z do ramen dolgimi lasmi, spod-vihanimi na koncih in v temni obleki z belim cvetličnim vzorcem. Rdeče oči in zabuhla lica so pričali o tem, da je telegram že prispel.
"Ti?" je široko odprla oči.
Ni bila podobna moji mami, vse na njej je bilo bolj zaob-ljeno in mehkejse.
"Ja, jaz. A LASTNE SESTRE NE BOŠ SPUSTILA V STANOVÁN JE OB TEJ HUDI URI?"
V dnevni sobi je bilo vse veliko: najprej prostor sam, nato usnjeni fotelji in kavč, nizka mizica s stekleno ploščo na njej; televizor v kotu je bil sploh največji, kar sem jih kdaj videl. Gotovo so čipkast prtiček, ki ga je pokrival, morali naročiti posebej. Še model beneške gondole iz pozlacené plastike, ki je stal na njem, se mi je zdel velik. Verjetno zgolj zaradí vsega ostalega; gondole so imeli v vsakem stanován j u in pov-sod enako veliké, zato ... V tistem trenutku je čoln zažarel in počasen val lučk se je premaknil od premca proti krmi. Gesa takega še nisem videl - res je bila nekaj posebnega! Z zadržaním dihom sem opazoval predmete, od belo-modro kocka-stega vrčka za pivo z nápisom München do uokvirjene 'liplome, popisane v gotici, ki je nisem znal razvozlati. Že
107
ije v sedeže je pomenilo Cisto posebno doživetje, pravo potovanje v nu-hkobo. Tako torej živijo bogataši!
Sestri sta molčali in se gledali. Kar srh me je spreletaval ob misii, da bi mama tak pogled uperila vame.
Vrata za tetinim hrbtom so se sunkovito odprla. Skodra-na punca, precej starejša od mene, gotovo že srednješolka, si nas je pričela ogledovati. Bila je zelo podobna svoji mami, le brez trebuščka.
Šokiralo me je, ker je lahko pogledala mojo mamo v oči brez posledic. Kaj bi se ji lahko zgodilo, nisem vedel. Teta se ji je nasmehnila: "Pojdi rajši v svojo sobo." Pogledala je mene in dodala: "A bi šel tudi ti z njo?" "NE ODOBRAVAM!" je siknila mama. "Bi rajši videla, da posluša, kaj se pogovarjava?" Motrili sta se.
Mama me je dregnila v rebra. "Pojdi!"
Sestričina soba je bila večja od našega stanovanja in v njej me je čakalo veliko znanih obrazov. Polepljeni so bili po zidovih, precej jih je izviralo iz domače glasbene revije, največ pa iz neke nemške, ki se je imenovala Bravo. Tudi v tej sobi je stal televizor, le bolj normálne velikosti, pod njim pa ... gramofon!
Sem že klečal in strměl vanj. "Bos pogledal plošce?" je vprašala sestrična. Ja, bi.
Med brskanjem sem dodal:
»n           "
rrosim.
Plošče so spadale med one, o katerih so se pogovarjale
punce, fantje jih niso imeli: vse od Sweetov, Bay City Roller-
sov, Mudov, ... Nobenih Sladov. Dosti takih, za katere nisem slišal, in eni sami narodnjaki. Njihov pěvec je živel v našem mestu in sem ga pogosto videl, kako v modrem delav-skem pajacu balina na mestnem balinišču. Še předen sem se plošce dotaknil, mi jo je že potegnila iz rok.
"Ta je pa od fotra. Ne vem, kaj dela tu."
Vrgla jo je na posteljo. Postalo ji je zelo nerodno in rahlo je zardela. Ko je videla, da jo opazujem, je stisnila ustnice in zajedljivo řekla:
"Ti si ta Egon iz družine norcev."
Sklonil sem glavo. Vseeno zaznal, da me meri.
"Oblečen si že tako," je ugotovila. "A tvoja mat res ni čisto gladka? Pa stará mat tudi ne?"
Hotel sem vrniti pozornost k tistemu, kar me je na kolen tudi pripeljalo.
"Je gramofon stereo?"
"Ja, zakaj je to važno? Mař obstajajo tudi drugačni? A tvoj ni?"
S pogledom sem sledil kabloma, ki sta se razcepila na zad-nji stráni in vodila vsak do svojega konca židu, kjer sta na posebnih poličkah čepela majhna plastična zvočnika. Na ohišju je pisalo Grundig in imel je eno tistih dolgih palčk za zlaganje več plošč naenkrat.
"Je, je, " sem odgovoril, "Iskrafon!"
Namrdnila se je.
"Kaj pa poslušaš?"
"Slade, največ."
Zavestno sem se prisilil in dvignil glavo ter jo pogledal.
Viděti je bilo, da ji niso všeč.
••
Preveč se derejo," jih je obsodila
J
a, ampak meni je to super
Pomolčala sva
' • • n »
pa
"A tvoj oče dela v Nemčiji?
Ja.
Spet molk. Opazovala sva se "Kaj pa tvoj?" je vprašala.
"Nezakonski sem," sem rekel. Spomnil sem se, kako težko ni je bilo besedo izreči raznim  úradníkom  in  učiteljem v i/jih razredih.
"Si ga kdaj videl?"
Skoraj bi ji že povedal, da sem videl samo roko in čevlje, sem raje zanikal: "Ne. nikoli." Pokimala je.
"Moj príde za praznike. Ne naše, nemške." Spet molk.
Celo malce se je nagnila napře j, da bi  \iiv bolje videla, isem bil navajen ženské pozornosti  m spel  mi je glavi řičela uhajati navzdol.
ledaž Süden/' je řekla, "nor pa ne. A te v soli kaj zajebavaji
Odkimal sem.
"NemogoiV!   Pri rias bi take žive poŽrli, Zakaj p
e:
7"
oai so me ...
Spreletel me je nenaden val strahu. Je mogoče, da bom is iMičel pripovedovati nekaj o sebi, česar še nisem povedal nikomur? Pa me je spreletelo. da itak nikomur nisem po-■edal še niti besede. Sploh pa živi sestrična daleč proč in je iajverjetneje ne bom nikoli več videi. Dokončal sem:
"... pa me ne več."
Zanimanje v njenih očeh me je vábilo.
Debelo sem pogoltnil slino in zacel:
"Do  tretjega  razreda sem  se  hodil  v  šolo  samo  tepst.
no

Potem pa, šel sem v kino, pogledal nek napiš čez cesto in nisem ga več razločil. Moral sem začet nosit očala. Moja mama pa ... no ... je postala malo glasna ..."
Kradoma sem pogledal proti zaprtim vratom.
"... če sem jih razbil. Tudi na sociálni, kamor sva šla. da so mi dali n<>\
ZavzdinniJ sem:
"Nehal sem s           i. Postalo je hudo. 7.         ili so me, in
sploh lisu 1/ višjih razredov ... No, enkrat sem se še stepei in spei   razbil  očala.  Ampak  ...   nisem  moeel  drugače.   M.«
so hodile pred mano in so jih /ačeli tipl 1/ osinega vleči za lase ..."
Zamolčal sem, da ie bila med njimi Maja in mojih najljubših sporní m        »loh trenutek, ko mi ji          mu
razí litému, pomagala na m,.
"Spravili                                ifrkavanjem.  TolaŽil
nefiim, kai i<  nekoi  1   kla i
Sele  med  pripovedovanjem se  mi               lelo čudno in
hkrati  pra^   nemogoče, da   •                       nin w
pokaza] korisl nej
"... 'C\- Ijudje zaznajo, U .t 1 \-                                 o nikoli
odnehali.' Nisnn trzal. zafrkavanj< ginilo. Nekoč pa ... vstopil sem 1                   in trij<
■ kadili ob oknu.                   m vedel, da bodo problemi,
ampak ven pa nisem hotel. Sel sem naprej. Prvá kabina, tik pb \ r.iiih, je pokvarjena in zaklenjena že odkar sem na soli, moral sem v srednjo. Prvi je zavpil: Ejga. Yittori. a si ga přišel otrest,'drugi pa dodal: Čegabo našel', nič posebnega. eJ sem že zapírati vrata in sem ravno pomislil, da sem na varném, ko sem zasliSal korake in me je že največji med njimi zgrabil za vrat.
Kai ie. m         nič pozdravil, a?
111
Zacel me je stresati in iz žepa mi je padel strip.
ZMiP TERITORII
TUCHE P,
Ou. Jeklena pest ľ je rekel, 'sem slišal, da imaš ti dobro birko, a?'
Pa imam res, veš/'
Med pripovedovanjem mi je pogied spet zdrsnil v tla. Pogledal sem sestrično naravnost v oči in začudeno obstal. Tekaj posebnega je bilo v njenem pogledu, nekaj ... nisem
ogel ugotoviťi.
"A imaš ti tudi kakšne stripe?" sem jo vprašal, čeprav sem obro vedel da jih punce ne berejo.
Odkimala je. Začel sem pojasnjevati:                            La
"Jeklena pest je tovariš, ki vtakne kazalec in sredinec v
čnico in postane neviděn. Zato ..."
"A?" me je prekinila. Tudi meni se je tisti trenutek zazdela raz I aga skrivnosti akcijskega junáka malo čudná. Takoj me e spodbodla:                                                                         ^^
"I )aj, pripoveduj naprej! O sebi, ne pa o tem ..."         L
Doumel sem, zakaj me je njen pogied presenetil. Ker je ledal varne, ne dkozmet kot pogledi mojih sošolcev, raze
112
Vlaje, ali po ment, kot pogled moje mame; in ker je bila med njeniro prejšnjim in sedanjim pogledom veliká razlika. Vmes
io zgodüo le moje pripovedovanje -je mogoče, da punce padejo tudi na besede? Ne samo na karakter, kot je vedno trdila moja mama, ker ona pač dovolj pravega karakterja v življenju se ni našla. Tega jaz itak nimam, je dodala.
'Tip je pobral strip, me še malo stresal ... zvlekel me je ven in pokazal Jekleno pěst onima dvěma.
'Usral se je/ je rekel.
'A noter?' je vprašal tisti, ki je sedel na okenski polici.
Zarezali so se, potem pa je tisti s police rekel še:
'VeŠ kaj, takega usranca ni těžko prestrašiť/
Oni za mano me je še bolj stresel. Malo sem upal, da se bosta stepla med sabo, saj mu je zabrúsil, naj ne bo frajer.
'Ne bojim se jaz cele njegove prfuknjene familije. Zdajle grem tja, pa mu poberem vse stripe, če je treba!'
'No/ sta řekla oba kadilca.
Butnil me je ob vrata.
'Bos dal? Sam od sebe? Saj vsi vemo, da si priden fantek.
'Bom/ sem rekel."
Zastal sem in spět moral dvigniti pogled.
"Veš, jaz nisem prav pogumen," sem rekel, še sam ne vem zakaj.
Začudeno me je pogledala:
"Saj so bili trije, pa še starejši? Ja, kaj pa misliš? Odkod ti to, s pogumorn?"
Pogledal sem proti vratom in molčal.
"Kaj je bilo potem?"
"Sla   v a k meni domov.
Spomnil sem se hoje po glavni ulici. Se zavedel, da sva pravzaprav tedaj z nasilnežem hodila podobno kot z mamo: držal me je /a podlahl m me vlekel k sebi. Gledal som v ila
';




in upal, da ne bova srečala kakega znanca. Se več, z obrobjem pogleda sem nepřestáno prežal nanj. Zakaj se mi je podoba razkrila sele zdaj, ko sem o njej pripovedoval? Je mař razlika med mislimi, ki se oblikujejo v glavi in v njej tudi ostanejo, in med onimi, ki so izrečene ali zapisane? Je mogoče, da slednje porajajo nove, globlje in jasnejše? Sploh pa, kaj mi je danes? Odkod mi čudni pogledi naše in na svoja dejanja, kot bi se opazoval malo izven, malo s stráni in malo z drugačnimi oč mi? "Daj, no ..."
"Ja, oprosti. Živimo v eni majhni garsonjeri, veš. Mama je bila takrat v službi, Nona pa je zmerom doma. Sedela je na postel j i in mol i la. Osmošolec se je najprej razgledal po stano-vanju in rekel, da je smetišče. Stripe imam spravljene pod mizo, v škatli, in nisem mu hotel dáti kar cele, ker ... kako dolgo sem jih zbiral in redki primerki so vmes! Res. Strašno stari, tudi po deset let ali več! Zacel sem brskati in upal, da bo minilo, čepiav vedno vem, da ne. Da se zgodi do konca." Hitro sem jo pogledal. Zadnja stávka sta se mi zazdela čudna in piet nana. Preveč moja, gotovo jih ne more razu-meti.
Prikimala je. "Vem."
Debelo sem pogledal. Ni bilo viděti, da bi se lagala. Je mar mogoče s pogovorom děliti misii? Še več, se je možno pogovarjati že celih pet minut in ostati miren, brez vpitja, izdajstev in sabotáž?
[zbiral sem novejše in podvojene. Preveč sem se obiral in me je klotnil, tu zadaj, po temenu. Potem sem zaslišal Nono:
Prav ste naredili,' je rekla in nisem mogel verjeti, Vas je pohodil?'
Veš, Nona ... kako naj razložim ... se lahko pogovarja z dušami umrlih in jih tudi vidi. Jaz ne morem, zato katero
"4

') ••
johodim in se ji morám opraviČiti. No. Nona je mislila, da je »smošolec duŠa ..."
SeStriČna mi je skorá] čisto /lezla v obraz. Ni bilo nepri-etno. Jln? m_______________________
"Pomáhala je duši ... hočem reči tipu, naj pride bliže. Zarezal se je in šel. Nona ga je vábila, naj se skloni, mu bo nekaj povedala na uho. Pa mu je. Po tem so me nehali zajebavat, le izogibajo se me."
"Kaj mu je řekla?"
"Ne vem. Je pa postal čisto bied. Sploh nisem vedel, da koža lahko tako pobelí. Pobegnil je v sprintu. Pa vse stripe mi je pustil."
"Uuuu," je zavzdihnila sestrična. Poskusil sem se spomniti še česa, kar bi ji lahko povedal, da bi obdržal njeno zani-manje. Dolgo me je gledala.
"Ej, a None nisi vprašal?"
"Sem, ampak ona govori s tolikimi dušami, da ni vedela, atero mislim."
Molčala sva.
Postalo mi je neprijetno. Nisem hotel spet buljiti v ila, zato sem se obrnil proti televizorju.
"A pogledava, kaj je na sporedu?" je že vstala in pritisnila
gumb. Zašumelo je.
"Brezveze," se je spačila, "dali so mi tega, ko je Fotr pri-
nesel barvnega iz Nemčije."
Nisem mogel zadržati začudenja.
"Pravé barve?"
"Ja, še nisi videl?"
Odkimal sem.
Televizor pred nama je bil povsem običajen: črno-bel, z
arvami, prislonjenimi ob stranieo.
"A te ti niso všec?" sem se dotakni] modre. "Ne, glupo je. Mama jih je uporabljala." Strinjal sem se. Precej sošolcev je imelo před ekranom stekleno ploščo, zgoraj pobarvano modro in spodaj zeleno, za trávo ta nebo, kadar so ju pač predvajali. Nikoli nisem še opazil, da bi se narisane barvě povsem ujele s črno-belo podlogo, razen pri kavbojskih ľilmih, kjer je bilo nebo cudovito modro, puščava pa zelena.
Televizor je zaključeval ogrevanje in zaslišala sva glasbo, ob kaleri sva se spogledala.
Slika se je izoblikovala v pojočega dečka 1 leintjeja. "Arrrrrrrrrrrghhhhllll"  je   sestrična   posnemala   zvok bruhanja   ta   po   trenutni   osuplosti   sem   se   ji   radoži pridružil.
1 )ivje sva planila po gumbib in pretaknila na drug kanál.
Oddajal   je   zgolj   testno   sliko.   S   tem   sva   izčrpala   vse možnosti.
"Kako ie meni ta tipgrozenl" je řekla.
"A ti ni lep?"
Zasměj ala se je.
'Lep? On'.' Lep je samo za penzionerk
"Sem mislii ...
"Ne trapajl" me je presekala sredi staví
Zamislil sem se. Je mogoče, da Heintje ni ideal lepote Cisto mm Ženskam? Sluti! sem, da bi misel potegnila za sabo veliko posledic, o katerih bi moral razmisliti v miru, s str-menjem v kuhinjski zid ali Titovo sliko. Tisti trenutek me je
poslovala druga ideja: l-i. a steklo lahko obrneva?"
"Seveda. A vi nimate televizorja [mamo, Ie nekaj je pokvarjen ... dolgo ga že nisem videi.* Ni opazila moje zatikajoče laži, saj jo je misel prevzela]
iib
sva   nataU.w.a oitaiu  m   pieiuopiia na prví  spore< eintje je še kar pel. Le sedaj zelen v obraz in moder v noge. Začela sva se  smejati  in s krohotanjem  spodbujala dru( rugega k še hujšemu rjovenju. Preslišala sva odpiranje vrat. TAKOJ VSTANITA!"
Mama mi je namenila enega najbolj morilskih pogledov. ;el sem z očmi v tla. Hitro mi je pričela popraví jati ovrat-nik in rokav srajce.
"BODITA DÔSTOJNÁ!"
"MAAAAAAAMAAAA!" jo je poklical I [eintje v refrén ivoje največje uspešnice. Takoj se je njen obraz omilil i nasmehnila se mu je.
"O, Heintje! O! Kako si lep!"
Nagnila se je naprej.
"Saj je čisto zelen v glavo. BOŽČKL JE SLABO! VIDVA STA KRIVA!! POGLEJTA, KAJ STA STORI-LA S SVOJIM OBNAŠANJ EM!!!!!"
Pogledala sva. Sestrična je komaj krotila smeh. Sokiran sem ugotovil, da se loteva tudi mene. kljub strahu in křivdi
"ŠE MALO  SK  .MORÁM   POMENIT  S TISTO .. TAM," je pokazala proti vratom. hotela Se nekaj reči, vendar me je le pogledala in odkorakala ven.
S sestrično sva se spogledala. Řekla je:
"Ta pa res ni cela.
Počutil sem ne neprijetno, ker někdo tako govon o moj mami, jaz pa se ji ne postavím v bran, po drugi stráni pa Heintje res ni bil lepotec, če si ga pogledal skozi zeleno steklo.
Sestrična je ugasnila televizor.
"A je tvoja tastara nora na tega osladneža?
"Ja."
"7
Dolgo si me je ogledovala. celo stopila je korak vstran. "Čakaj malo, li je hotela narediti njegovo frizuro?" Najraje bi se vdrl v t e pi h.
Ja.
Zasmejala se je. Čutil sem vročico v licih.
"Ej, ne se sekirat. Res si tak, da bi te človek tepel, naprav-ljen si ... ne da se povedat, smotán si, pa vseeno ... Kako naj to řečem? Je nekaj v tebi. Pojma n i mam kaj, no."
Oba sva se v zadregi prestopala.
Hitro se je obrnila in pobrskala po ploščah. Ven je poteg-nila LP in mi ga ponudila.
"Na, vzemi, pa poslušaj doma!"
"A zame? A zame? I Kala! Hvala!"
Moja prvá plošča!
Ce bi razmišljal in če bi me navdušenje malo manj razga-malo. tega ne bi nikoli naredil: bežno sem jo poljubil na lice. Zahih itala se je.
Takoj sem se pričel slačiti. Suknjič. brezrokavnik, srajco. Nepřestáno sem plašno pogledoval proti vhodu.
Il8
estnčna se je le čudila:
"Kaj pa delas?"
"Ploščo morám skřiti. Če jo mama vidi ..."
"Aha/ je ickla in mi priskočila na pomoč. Dal sem si jo na trebuh; ni bilo v redu. Nazadnje sva jo namestila nad srajco na hrbtni straní in čeznjo mi je pomagala obléci se brezro-kavnik in suknjič.
"Kako je? Se ne vidi?"
Stala je za menoj in si me ogledovala.
"V redu je," je končno presodila. Dvomeče sem potipal po ramenih. Plošča me je na obeh straneh napenjala in me naredila omarasto širokega. Mama me bo držala na desni. Torej jo morám poriniti bolj na drugo stran. Poskusil sem. Šlo bo. Upam. Sestrična je pogledala m oj preplašen obraz in begajoče roke ter se spět pričela krohotati. Skoraj bi se ji že přidružil, ko so se vrata odprla. "DOST JE BLO! G RÉVA!"
Med čakaniem na avtobus je mama razlagala o Errolu Flvnu m o lem, kakšen karakter je bil, ker je kradel bogatim in dajal siromašnim. Sklepal sem, da bo teta plačala za pogreb. Zadovoljstvo jo je omečilo in med vožnjo je zakin-kala. Nisem hotel ponoviti napake s Pavlom Nevmanom, zato sem ostal na preži. Zbudila se je samo enkrat, se zastr-mela v avto pred nami in dregnila varne s sumničavimi, četu-di še ne čisto budnimi očmi:
"Že celo uro vozi pred nami! To mi je pa sumljivo!" Na srečo je na naslednjem križišču zavil in lahko je spel zaspala.
Povsem se je zbudila sele, ko sva korakala proti domu. Razžirali so me hudi dvomi: mar znoj, ki se mi cedi po koži, lahko přiteče skozi najlon in /.moči ovitek? Se bo plošča ukrivila? J o bo mama začutila? Zaznával sem, da ji med hojo nekaj ne ustreza, a je nisem pogledal, saj se nisem smel obnaŠati neobičajno. Upal sem, da jo muči le spomin na dávno izdajstvo.
Prečkala sva spomenik padlim borcem. Mišičasta in napol gola telesa so se napenjala v verigah. Zašepetala je, vendar na srečo še ni sikala:
'Te je spolno nadlegovala? Priznaj po pravici!
"Ne, mama."
"Ne verjamem. A se ti je smejala? Se je. Ženské se smejejo samo moŠkemu, ki ga hočejo spolno nadlegovat. Sem mislila, da boš na varném, ker ni blond. Mogoče se barva, da laze lovi. Nekatere padejo celo tako nizko, da dajejo moškemu darila, samo da bi se slekel. Sramota! Boj se žensk, ti rečem! Po drugi stráni pa, ne vem, kaj bi lahko tista kurba videla na
. Res je, ono imajo rade pamětné moške. Se je pa zmotila, prav j] jel Kako naj bi vedela, da ne nosiš očal zaradi tega, ker si pameten, ampak zato, ker si kratkoviden, ha!"
Z levico sem zacel po milimetrih plaziti za hřbet, da bi popravil ploščo. Se nekaj blokov, pa bova doma. Prosim, Bog. naj je ne odkrije!
Upal sem, da Nona vsaj malo moli tudi zame, četudi se nisem duša. Sam sem predpísané besede samo še izgovarjal, kadar sem Nono spremljal k maši, ne da bi bil zraven z mis-limi. Nisem se mogel spomniti, kdaj točno me je presvetlilo olajšanje - a bilo je že pred leti - da Bog ni del mojega sveta. Vsaj ne tak Bog, ki se ga morám stalno bati in ga prositi. Zagotovo obstaja, a lahko počaka. Vso svojo pozornost sem že oddajal mami in zmanjkalo mi je je za kogarkoli drugega. Pregrešne misii, zaradi katerih bi mi Nona gotovo hudo zaměřila.
Kmalu zatem sem Nono pričel spremljati k maši poklicno -za vsako pot in podpiranje mi je plácala nekaj dinarjev.
"Na srečo nimaš širokih ramen," je tik pred blokom ugotovila mama. "Za takimi ženské čisto znorijo in se ne morejo več brzdat."
inkovo darilo
Parkirišče prod gostilno je bilo pravá Jugoslavija v nelom. 1/ia so t\a proslavah ta v časopisih vedno uporab-ljali za tisíc kraje, katerih srče jo bila ogromna továrna, obkrožena z bloki za delavce, pripadnike vseh národov dŕžave, ki so skupaj živeli v bratstvu in edinstvu. Skoraj sak avto je imel drugačen začetek registrske številke; ne amo slovenskih, marveč mest iz cele Jugoslavije. Dosti ratíc sploh nisem mogel razvozlati. Pogled na star mercedes
nemško M-registracijo mi je vzbudil upanje, da bo na sedmini tudi sestrična. Kar mi je takoj porodilo strah; kaj če
rasa, kakšni so se mi zdeli T. Rexi? Namesto na gramofonu so čepeli v skrivališču, postavljeni pokonci, kot je prav, da se plošce ne krivijo in ne poškodujejo.
Z mamo sva vsak z ene stráni podpirala Nono in včasih srno se ustavili za sprejemanje sožalja. Nona si je že ves čas pogreba tiščala robček na oči, mama pa se je predajala nápadom solz zgolj ob rokovanjih.
Obšli srno gostilno in stopili na velik vrt. Mize so zložili skupaj po dolžini in jih obkrožili z rdečimi plastičnimi stoli na kovmskih nogah. Prednji del ploščadi so počistili v ple-sišče in v kotu je natakar pripravljal gramofon z velikim zvočnikom. takim, kot ga imajo na slikah ansamblov ob sebi kitaristi.
Mama je odšla sprejemat sožalje in njeno hlipanje j redkokdaj pot i hnilo. Z Nono sva sedla za mizo, in ko sem se najedel pohanin kurjih beder s pladnja, sem se prepustil opazovanju žalovalcev. Povečini ženské; na prvi pogled zelo podobne. Ne samo zaradi črnine in dolgih svetlih las, pred-vsem zaradi potez in kretenj. Misel, da v vsakem mestu živi
122
plavolaska natanko dolo        ja v ideza, ki jo stric Vinko u
jti, me je navdala še z vefcjiro ponosomj kako   ľosoben
človek! Je bil, sem si dodal po vzdihu in prviČ doumel, da je
mihi odšel tudi tnoj gnimoFon.
Přišel je natakar in vprašal Nono, ali ne bo nič jedla. Še předen bi ga lahko zamenjala za dušo in mu povedala kaj tako strašnega, da bi ostali brez postrežbe, sem vskočil in naroěil krompir. Vrnil se je z velikim pladnjem pomFrita in
Ikupeek sem ga přestavil na krožnik, dodal sol ter pocukal Nono za rokav. Počasi je odložila robček, me pogledala z zabuhlordečimi očmi in pokimala. Jemala je pomfrit za pomtntom, vsakega pomočila v sol in dolgo žvečila.
Pritisk v želodcu je popustil in vanj sem lahko spravil še nekaj beder.
Približala se mi je starejša plavolaska, na las podobna všem drugim, le z malo več gubami in bolj globokimi poteza-mi, in si me ogledala:
"Egon, a ne? Jaz sem Karmen, Vinkova žena. Kupil je veliko darilo zate, pridi z mano!"
Sledil sem ji in upal, da me mama ne vidi. Potolažil me je njen smeh. Kot vedno se ni zgolj zasmejala, marveč eksplo-dirala v glasne zvoke, proti katerim so se obrnile vse glave. Vdova me je peljala do mizice z uokvirjeno Vinkovo sliko. Tisto, ki jo je imela na židu Nona - z mežikajočim pogledom skozi okno kamióna. Prek spodnjega levega kota je tekel žalni trak. Krotil sem vznemirjenje, kolikor sem mogel. Ni mi šlo prav dobro, saj sem se ves tresel in si žvečil ustmeo. Sploh, ko sem ob robu mize zagledal velik paket, naslonjen ob zid in zavit v papir, na drobno potiskán z imenom trgo-'»ne s tehnično robo.
fWmen me je pogledala in se mi nasmehnila.
"Prejšnji teden je imel čudne sanje. Najprej so bile take normálne, sladké, je rekel. Plesala sta in povedal si mu, d; imaš v življenju eno samo željo. Zbudil se je ves přetřesen. Takoj je šel v trgovino in ti kupil tole." Strměl sem v paket. "Odpri, no/'je řekla.
iWoral sem vsaj toliko umiriti drhtenje, da sem se lahk polotil lepilnega traku. Počasi sem ga viekel proč, naka nisem več zdržal in potegnil papir s paketa v eni sami potezi Razprl kartonasto škatlo in videl, da je popísaná s cirilico Strašen sum mi je zadržal dih. Hitro sem odprl pokrov Dolgo gledal rusk i totoaparat Smena in pribor za razvijanje. "No?" je rekla Karmen in se nagnila naprej, da bi mi vi dela v obraz.
"A mishte, da so bile motnje na nebeških linijah?" sem j presenetil.
"Si nisi tega želel?" "Sem. Seveda. Hvala!"
Hitro sem se obrnil in hotel odnésti paket k Noni. Pre
stregla me je mama, ki se je pogovarjala s koščenim moškim
v posvaljkani črni obleki, katerega košati brki so zakrivali
večino spodnjega dela obraza.
"Egon, kaj imaš to?"
"Strie Vinko ... mi je dal ... fotoaparát ..." "Zapustil ti je? Kako, saj so rekli, da nima niti ..." Pregriznila se je sredi stávka. Sumničavo se je ozrla proi Vinkovi vdovi, ki se je že pogovarjala s teto Marijo.
"Oporoka, a?      je rekla bolj sama zase, globoko zamiš ljena. Zdrznil jo je sum in zastrmela se mi je v oči:
"KDAJ PA MORAŠ NAPÍSAŤ OPOROKO, PRE SMRTJO ALI PO NJEJ?"
Široko sem odprl ústa. Zeval. Nisem sploh vedel, o če me sprašuje.
Krčevito je razmišljala. Točno se je videlo, kdaj je našla odgovor:
"PRED SMRTJO, SEVEDA!"
Frcnila me je čez ušesa in se obrnila nazaj k sogovorniku.
"NE ZAMĚŘIT, MALO JE OMEJEX! ČLOVEK GA KAJ VPRAŠA, ON PA SAMO ZEVA. TAK SE JE ŽE RODIL."
Brkač je vrgel zgornjo čeljust kvišku in se pískaje zakro-hotal.
Vedel sem, kaj ho rekel.
"1MAŠ PA ZABAVNO MAMO, FANT!"
Zmerom rečejo isto.
[ztegni] je roko proti moji glavi, vendar mi ni bilo neba niti u/niti. .Warna je řešila svoj trud, vložen v ustvarjanje popolnc preČe, m mu pravoČasno ujela zapestje. Kl|ul> ternu je nekajkrat obrnil dlaň, kot l>i botel přiviti žarnú
Mama je odpila  torbico in ven potemnila šop plast ié ni h
vrečk.
"NA, POSKUHI ZA HRANO!" je řekla in mi pomáhala pro
Pot sem nadal j e val strašno ježen sam naše. Zakaj nikoli ne /nam odgovoriti na njena vprašanja. vedno zastavljena v družbi, in osramotim sebe in njo. kot je večkrat poudarila. Dobro, dogodkov točno določenega dne ob točno določeni uri nisem vedel zaradi slabega spomina. A zakaj nisem znal odgovoriti ni li na najbolj enostavne stvari? Ce bi me vprašal kdorkoli drug, kdaj moras napisati oporoko, bi takoj odgo-voril. Vendar ... čudna misel: mar ni šlo za vprašanja, ki mi im je lahko zastavila samo mama?
Redko mi je zaupala pobiranje brané z miz, saj sem slabo znal izko.istiti prostor v vrečkah. Potrudil sem se po svojih najboljših močeh, jih napolnil z mesom, zavezal in zložil na

pražen stol poleg None ter ga porinil pod mi/o, da se ne bi
videlo.
Sedel sem in se zastrmel v škatlo. Fotoaparát - zakaj? Eno leto sem v soli hodil na Fotokrožek in bom darilo vsaj znal uporabljati; se vedno pa mi ni bilo jasno, čemu sem ga dobil. Dolila sva si sanje, a z napako? Mogoče bom upal slikaii Májo? Odkimal sem, nikoli.
"Nič ne razumem, Nona," sem vzdihnil in jo pogledal. Obrisala si je prste ob prtiček. Temeljito, kot bi hotela \ saki gubi priti do dna.
"Veš, svet je nedoumljiv. Samo Bog vse ve in vse vidi." Natakar, ki so ga zadolžili za gramofon, je pričel opravlja-:i svoje delo. Glasba je napolnila prostor, počasna, sladká, morská. Mešanica grških in italijanskih nápevov, športniki bi ji řekli grško-rimski stil, v glasbenih revijah pa so jo imenovali dalmatinski melos in ni mi ugajala. Nona je spět segla po robčku.
"Ne vidim ga v vicah,," je řekla. "V nebesih ne more biti, že zaradi vseh teh ..."
S široko kretnjo je zaobjela žalujoče plavolaske. "Kar pomeni, da je v peklu."
Zaihtela je. Nekaj v zvenu njenega joka, četudi sem ga zadnje tri dni  poslušal  nepřestáno,  mi je  skoraj  pretrgalo srče. Ali pa sem se žalostil zaradi gramofona? "Veš, kaj to pomeni?" Nisem vedel.
"Nikoli več ga ne bom videla. Nikoli več, pravijo ljudje, pa mislijo, do smrti. A dokler srno živi, imamo vsaj možnost popraviti napake. Življenje ni nič proti večnosti. Jaz ga res ne bom videla nikoli več."
Prvi pari so se zavrtěli na plesišču. Vzdušje je postajalo vedno bolj veselo. Glasen krohot moje mame je odmeval po


26

rtu. Brkač je bil viděti ves zadovoljen.
Položil sem dlaň na Nonino rámo in čakal. Z desnico s medtem pojedel še nekaj beder.
Ko se je malo umirila, je dolgo strměla skozi mimoidoče, skozi drevesa in viděti je bilo, da tudi skozi zid.
"Ne razumem. Res ne ... Upala sem ... Nek angel mi j povedal, leta nazaj, da se bo Vinko spreobrnil pred smrtjo."
" Mogoče se pa je, Nona. Policaja, ki sta prišla povedat, sta rekla, da so ga našli šele zjutraj. Gotovo se je. Je že v nebesih in ga zato ne vidis."
Dvomljivo, vendar z upanjem, me je pogledala.
"Ne vein, no, tak grešnik ..."
Vseeno se je lotila novega kupčka pominta, ki sem ji g;
pripravil,
Spět sem se zamislil. Slišal sem, da je siru  Vinko z« ceste in s kamiónom obtičal v iarku. Ukleščen je visel z glav« navzdol, dokler se ni iz potoka nateklo toliko vode, da se y zadusil. Je mogoče, da je Bog nedoumljiv zato, ker ne razu-memo njegovega smisla za humor? Odprl sem škatlo in vz\ lotoaparat v roke. Vse je tako kázalo.
"Hoj, živjo!" sem zaslišal tik ob ušesu in zagledal nasm< jan obraz sestrične. Najprej me je spreletel sram - niso bili krivi T. Rexi. marveč občutek, da sem se pred dnevi z njo preveč pogovarjal in ve zdaj vse o rneni; da me mora zaradí tega přezírati. Ni bilo viděti.
"Si dobil fotoaparát? Me bos slikal?"
"Ja, seveda. Samo film dam noter/'
Gled ala me je pod prste. Ti pa obvladaš!"
Ponosno sem se napěl:
"To mi je, kako naj řečem, taká strast
S to besedo so v časopisih vedno opisovali fotografiranje.
"Kvo, zdaj pa lahko."
"Kje pa boš slikal?"
Divji mamin vrisk je daleč preglasil glasbo.
"Se mi zdi, da tu ni prava svetloba," sem rekel, "jo greva
oi skat?"
"Ja, lahko. Meni je tole itak brezveze." apotila sva se proti drugemu koncu vŕta, do stranskih rat, ki so očitno vodila na pot do hriba in gozda.
"Kam greš?" je priskočil moški, majhen in z nizkim čelom, er zagrabil sestrično za nadlaht.
Nekaj je zajecljala.
"Gremo, moramo v Dojčland," je grobo ukázal, ne da bi me sploh pogledal. Zvlekel jo je s sabo. Samo enkrat me j pogledala preko ramena in mi pomežiknila. Vrnil sem se Noni in se naslonil nanjo. Objela me je, z drugo roko pa sv oba jemala hrano: ona pomtrite, jaz bedra.
Naslednji dan sem naredil prvo fotografijo. Pricakal sem Nono v prostém trenutku med branjem Svetnikov in moli tvijo ter jo zaradi svetlobe premestil na drugo stran postelje, k balkonskim vratom. Dodati sem moral malo akcije, zato sem zamenjal plakat na židu. Nona mi je medtem pobegnila molit, vendar sem jo napol zvlekel, napol primoledova nazaj. Ker je bilo presvetlo, sem pririnil omarico iz kuhinje in njen vrh zadělal še z radijem. Nenadoma je izgledalo predolgočasno in sem dodal še uro. Nono je tiščalo lulat nakar je po stari navadi spět zavila na napacno stran postelj in sem jo moral znova postavljati na predvideno mesto. Ko sem jo končno slikal, me je čakalo še pospravljanje in nazad nje sem ves prepoten ugotovil, da fotografiranje ni zame. To ni moja ť/rast, sem si rekel. Ceprav, če bi kdo drug namešč fotografirance, prestavljal pohištvo, skrbel za svetlobo potem ... no, mogoče.
i
128
I")
Kremšnite
Maja je položila predme paketek, zavit v bel papir. Tresel sem se in kázalo je, da se nikoli več ne bom nehal. Njene oči so se mi zdele še temnejše od žalosti kot ponavadi.
"Je bilo hudo?" je vprašala. Bal sem se spregovoriti, ker ni kázalo, da me bo glas ubogal.
Ko sem zjutraj zagledal učitelja telovadbe, sem vedel, da je napočil dan obračuna.
Ze ob vstopu ni pozdravil običajno šepetaje, marveč se je zadrl:
"ZA DOMOVINO..."
Odgovorili smo mu naenkrat in dokončali obvezni šolski pozdrav:
"... STITOMNAPREJÜ!"
On pa takoj:
"EGONVITTORI!"
Stopil sem iz vršte.
"Egon me bo danes spremljal na vážen sestanek, ti in ti mi odgovarjata za red, ostali VOLJNO!"
Šla sva. Mimo deklet, ki so se razvrščale za klepet, fantov, ki so se preštevali za košarko, Toneta, ki je navdušeno vlekel Franca proti vrvi, in Maje, ki je gledala za mano. Skozi glavni vhod sva zavila na hodnik, potem desno, po stopnicah navzdol in končala v tutěm prostoru.
"Šedi!"
Ubogal sem ga. Se zavedel, da sedám na Maji no mesto.
Skozi kletno okno je vdirala le media svetloba. Upajoče sem pogledal proti njej, mogoče naju lahko kdo vidi, in opazil, da je verjetno namenoma přemazáno z blatom, na katerega se je přijel prah in čezenj spletle pajčevine. Staro,
polomljeno orodje je zakrívalo stene, kup razpokanih us-lih blazin me je tiščal v hřbet, nad glavo so viseli 1
esem
aji krogov.
Telovadec se je premikal brez naglice, od zaprtih vrat do okna in nazaj; niti pogledal me ni.
Sklanjal sem gl avo.  Prešinilo me je: mař sploh obstaja človek, ob katerem mi ne bi bilo třeba biti v preži?
Točno sem vedel, kje se sleherni trenutek nahaja učitelj Še več: ni mi ušel niti najmanjši gib telesa, bolj kitastega kot mišičastega. prsti, porumeneli od tobaka, tenak poročni prstan brez kamna, izrazit nos, kot bi ga dávno tega polomili in poravnali, štrleči brki, katerih rjava je vlekla na rumen kastosivo. Poudarjene učnice in globoko vdrte oči, gube n, obrazu, koža, prekajena od obvezne cigarete. Pravkar si je prižigal novo, prejšnjo pa še mečkal z vršičkom telovadnega copatá. Brcnil jo je v kot. S pogledom sem sledil sploščene-mu ogorku; pristal je v obilni družbi. Telovadec se j popraskal po lasišču in milimeter krátke ščetine so se oglasile sirkoví krtači podobno.
Násobil je ustnice in brki so se postavili skoraj vodoravno.
"Mmmmm ... Vittori, Egon, a?"
Tišina.
Približal se mi je. Stisnil sem glavo med ramena. Začutil njegovo prisotnost, njegov dih, smrdel je po zažganem in besede so prinesie še priokus po gnilem:
"Nos, a?"
Skoraj sem čutil vrtanje njegovega pogleda.
"Vtĺkaš ga, kamor ni treba, a?"
Zravnal se je. Potegnil sem vase sapo, saj sem se sele zdaj zavede'
ora,
Spět odmik.
"Da bol je vidiŠ, a?"
Vrnil se je k potovanju preko pros
"Radoveden si?"
Molk.
"Kukáš?"
Mogoče je na židu ura? Kdaj bo zvonilo? Saj si nisem upal
pogledati.
"Zalezoval bi deklice takrat, kadar hočejo biti same, a?"
V skoku se je postavil predme. Zabil sem se s hrbtom v
blazine, cisto do trdega.                                         |
"Prav, prav/' je mirno dodal in stopil nazaj.
Tokrat je pričel hoditi okolí mene v polkrogu.
"MisliŠ, da te bom tepel?"                                B
Njegova sapa na meni. Nosnice tik nad mojo rámo. Cutil
sem vrtine-Cj ki me je oblizni) m zginil vanj. Ne bom jokal,
sem si rekel. Ne bo videi mojih solz. Odločitve sem se oklenil
z vso močjo in sc skoncentríral nanjo. Ne bom jokal! Nikoli!
"BojiŠ se. Voham te.''
Odmik.
"Ne boj se. A ti tepeš žívali v živalskem vrtu? Ne?" Ze spět povsem bii zu. "Zanimaš me toliko kot kače ali gosenice ali kakšno drugo nižje bitje."
Ovohaval me je po temenu, rahlo upognil kolena in n> snice so izsesavale zrak iznad mojega čela.
"Proučeval te bom. Vsak teden, do konca leta se bova dobivala tule in malo klepetala. Potem pridejo počitnice. po njih novo šolsko leto. Spět se bova srečala. Spět in spět. Na koncu mi bos povedal vse, še tisto, česar sam ne veš o sebi. Zravnal se je in pogledal na uro.
"32
Kako krátke so šolske ure, a? Petinštirideset minut n ič. Komaj pol je še ostalo. Kar začniva!" Pa sva.
Hotel sem povedati Maji, a sem se ustavil. Počutil sem se isramočenega, raje sem molčal, se tresel in globoko dihal Odmor je šel h koncu.  Zavedal sem se, da móram nekaj storiti, kajti naslednji ponedeljek nikakor nisem nameraval na nov sestanek s telovadcem. Pogledal sem Majo:
"Ne grem več," sem rekel in se stresel v valu, ki se mi je iz Hrbta razširil proti okončinam.
IRazprla je omot. Varne so gledale strehice štirih kremšnit; posuté z zdrob-Ijenim sladkorjem so me zapeljivo vabile. Maja je položila plastično žličko čeznje in rekla:
Če
greš ti, potem mení ni
treb
a.
133
Nenadoma sem jasno uvidel lastno nemoc in solze so
pocedile. Z oběma rokama sem jih odbíja), zatiral in se klo-futal, dokler niso nebale. Telovadec je odrasel, celo moj tovariš učitelj, kako se lahko borim z njim? Nikakor! Jaz sem zgolj slaboten Titov pionir, še mladinec ne, kako naj se torej uprem? Prejšnji teden, sredi vseh priprav na pogreb strica Vínka, sem poskúšal ujeti pravi trenutek za pogovor z mamo, vendar sem za kažen ostal brez večernih špagetov. Odpravljala se je v službo in zacel sem:
'Mama, nekaj bi ti povedal, če lahko, prosim. V soli ..." "V SOLI? ŠOLA JE LEGLO ZLA!!! PŘEDEN SI ŠEL V PRVÍ RAZRĽD, SI SE VSAJ TRUDIL BIT ZGLEDENSIN, POTEM SI PA ČISTO PODIVJAL!!!! TAKOJ SEjM VEDELA, DA SI PÁDEL V SLABO DRUŽBO! IILJSKAJOTEPROTI MENÍ, PRIZNAJ!
'34
KAJ SEM MOGLA, ŠOLA JE OBVEZNA! NAREDILI SO JO TAKO, DA TE LAHKO V CELOTI ODVRNE-JO OD MATERE. TI ŠE UŽÍVAŠ ZRAVEN, PRIZNAJ! TAK SI, IZDAJALEC! ZA KAŽEN DANES NOBENEVEČERJE!!!!" "JA, MAMA."
kPrikimavala si je. Spět izbruhnila: "O, vem, kaj si misliš! Vem! Sramuješ se me, me zaručuješ! Res nisem inženir v továrni, ker nisem mogla na sred-njo šolo, saj so se proti meni zarotili že na začetku in me vrgli iz osnovne, ampak tole ti pa povem: IMAM NEKAJ, KAR NOBEDEN OD NJIH NIMA! PA JE VEČ VREDNO OD VSEH ŠOL SKUPAJ! MORALNO INTELIGEN-CO!"
"JA, MAMA."
Obrnila se je in si pričela ogrinjati plašč. Med vrati se je za trenutek obrnila:
"SIN, RADMEIMEJ!"
"JA, MAMA."
"NE MARAM PRILIZNJENOSTI, HOČEM PRAVO
LJUBEZEN!"
"JA, MAMA."
Zamislila se je in stopila nazaj ter zaprla vrata. Govorila je presenetljivo nežno:
"Smiliš se mi, ker nisi sposoben pravih čustev. Nisi sposoben ljubiti ne čutiti. Nikoli ne bos vedel, kaj je lju-bezen. Egoist si. EGOIST! Ne znáš se razdajati kot jaz, ne znáš skrbeti za druge, nič. Boš videi, kako me boš pogrešal, ko bom umrlá!
Mar sploh veš, kaj je ljubezen? Če bi vedel, potem bi napravil tri korake, předen mi čcstitaš, ne dva ali štiri. Roko bi iztegnil do konca, ne pa samo malo. Zakaj ti je vseeno?
Ker i        s. kaj |e bistvo Ijubezni!  Nr veš, da je ljube
tisto, kar so vidi!"
alostn«        a\ sdihnila in odšla, ne da bi me pogledala.
Takoj som so vrnil k aalogi. Krivda me je pričela stiskati, dusiti in sorazmerno z njo sem stiskal nalivko. Med kazal-
m in sredincem so mi |e že dávno nabrala otrdela koža, podobna oni na podplatili. Nisem mogel pisati. Premišljeval
m   o   Maji  in  se  spraševal.   ah  je  tisto,   kar čutim,   res
Ijubezen? Pa ona, sem ji vsaj všeč ali pa mi kupuje kremšnite
samo zato, koř hodim namesto nje k telovadbi? Vendar ...
přinesla mi je tudi tri barvité metulje različnih velikosti. Na-
tisnjeni so bili na tenko plastiko in najprej sem mislil, da gre
za nálepke. Vsak dan sem jih najmanj enkrat vzel iz skriva-
hsča, položil na dian in si predstavljal, da poletijo. K njej.
Ostajali so nepremični in čutil sem, da še nimam zadosti
poguma, da bi jih spravil v gibanje. Prosil sem angele okoli
sebe, naj ne umrem, dokler ne nájdem v sebi dovolj moči. In
naj storijo čudež, en sam, edini, ki ga v življenju rabím - naj
njena Ijubezen přeživí tudi največjo možno oviro: mene, moj
stran m mojo pot do ... Ti ne zmoreš, nisi je vreden, mi je
zašepetal glas in ja, prihajal je z levé; torej hudič, kot ga je
prepoznavala Nona.
Iz ust sem potegnil nalivko; pogosto sem jo med razmišlja-njem nevede zagrizel. Zamižal sem in si ponavljal spomin na Majin obraz. Ni se mi več razblinjal, kar me je sprva strašilo; zdaj sem si ga lahko že priklical kadarkoli do zadnje podrobnosti. Nekakšne temne pikice, posuté po vratu, bélo sled žvečilca, ki se ji je včasih nabrala v kotičku ustnic. Prvič sem se zavedel, da jo vedno vidim nekako drugače od katerega-koli drugega človeka do sedaj; kot bi nanjo světila nežna luč ali točneje, kot bi žarela iz notranjosti. Vprašal sem se, jo tudi drugi vidi jo tako? So krive le moje oči?
V'i
enadoma sc mi je zazdelo, da stoji Maja zraven mene; m je le razločno videl, tnarveč tudi občutil. Obdajali so jo ledeni zidaki, ki so skoraj povsem zadusili njeno naravno lobo in toploto. Nisem mogel verjeti - zazidavala se je sama. Njeni roki sta ilitavo posegali po motnih kvádri h in le so me presunljivo klicale na pomoč. Ko jih je zid prekril, jih napravil ubite in brezizrazne, se mi je srce ustavilo v kŕču in dolgo je trajalo, předen se je spet počasí, boleče zganilo. Strměl sem v senco - vse, kar je ostalo od Maje; zakaj je to storila?   Cemu?   Nobene  potrebe   ni  bilo  za pokopom   in zazdela  se   mi   je   nedoumljiva v  svojem   dejanju.   Strah? Trma? Maščevanje? Ali pa le srž neusmiljenosti, ki je mejila že na krutost in je morala biti v njej, da ji je pomagala skozi trpljenje? Mogoče nesposobnost resnično vživeti se varne? Si bo ljubeči del Maje kdaj upal in zmogel přebiti na piano, se otresti oklepá, se osvoboditi? Toliko stvari sem začutil hkrati, a vseskozi vedel, da ne razumem prav ničesar in da bom o njih razglabljal še zelo dolgo, ne da bom kaj blíže pojasnilu.   Ker sem  začutil stvari  srca,  ki  nimajo ničesar skupnega z razumom.  Se pa kruto maščujejo, kadar jim razum naredi silo. Občutek sem imel, kot bi se odpiral, in iz mene je izbruhnila želja za ... Vedel sem, da je ne bom niko-mur zaupal, dokler bo obstajala vsaj najmanjša možnost, da se uresniči. Neobvladljivo občutje me je pričelo polniti s solzami in tokrat jih nisem mogel zadržati. Jokal sem in jokal; se ustrašil, da ne bom mogel nikoli več nehati. Ne samo jokati; čustva, ki me je polnilo, spraviti nazaj, ga potlačiti - če bo naraščalo še naprej, me bo razpočilo, me razklalo in ... Bi sploh še kaj ostalo od Egona, briljantinastih preč, predpisanih gibov, naučenih stavkov?
In - mar ni to vse, kar sem? Če dopustim razpok, bom sploh še obstajal?
apljami, ki so pršele po mizi in nekaj jih je doseglo celo zid. e mogoče, da bi bil jok znak ljubezni? Zakaj potem moja ama, ki o ljubezni ve vse, nikoli ne joče tako kot jaz zdajle? akaj   njena sleherna  solza spolzi  počasi   in  v  izbranem
renutku?
Le počasi sem priČel dihati globlje. Sprva se nisem za-edel, da prisluškujem korakom po stopnišču. Mame nisem riČakoval, a očitno sem po slehernem odpiranju vrat preve-1 zvoke stopinj. Misel: saj bi T. Rexe laliko poslušal drugje? Slika: I lipi Roman. Sosed iz četrtega nadstropja, star že čez vajset, ki ga je moja mama dostikrat omenjala kot slab gled. Dolgi lasje, brada, pisane indijske srajce ali kar tunike do tal, obut v sandále, tudi pozimi, le z debelimi nogavicami. Okoli vratu obesek z narobe obrnjenim in odebeljenim mer-cedesovim znakom in s prstanom na vsakem pistu. Mama nu je najstrožje uka/ala, da se ga morám izogibati.
Jeseni sem prvič tvegal in potem še dostikrat šel na vrh loká, kjer so stanovala obešali perilo - razen nas, ker bi am vse pokradli - in poslušal glasno muziko, ki je prihajala ikozi  okna  njegovega   st a nova n ja.   Bal   sem   se  ogovarjati ijce, sploh pa človeka, o katerem sem slišal toliko slabega, vendar ... imel sem ploščo, on pa gramofon.
Udaril sem ob pokrov skiivališča, pobral T. Rexe in jih lotisnil na kolena pod mizo. Pomislil, saj je mama v službi, n prislonil ploščo ob zid. Gledal kitarista, kako se je raz-krečil. Poskúšal posnemati igranje na kitaro, odrinil stol, se 'ričel zviiati nazaj. DA-DA-DAM DARADARADAM!
Božčck, me je poimenovala Nona, ko me je trdno přijela
:a čelo in me stisnila na prsi. Pozabil sem, da je Prokopij za
azhko od drugih svetnikov umři hitro, zato je z branjem
ončala přej kot ponavadi.  UmiriJ sem se in se prepustil
138
negi. Skuhala mi je glogov čaj proti božjastmm napaaon grozen okus je ímel. Nisem se upíral, da bi se Nona čimprej posvětila molitvi. Ko sem bil čisto majhen, je življenja sve-tnikov přebírala naglas in dolgo so bile to edine zgodbe, kar sem jih poznal. Vse so se nesrečno končale in filmi so bili zame pravo presenečenje s svojimi zakijučki in blagostjo. Ni bilo grozljivke, ki bi se lahko primerjala z Jonom iz Perzije, mojim najljubšim svetnikom, ki so mu odsekali roke in noge, trup pa trii v stiskalnici. Sem se narobe spominjal all pa me je Nona med branjem najbolj strašljivih delov res nepřestáno pogledovala in užívala v moji grozi? Je zaradi tega podobne opise vstavljala v zgodbe iz svojega življenja, od konjskih kadavrov do smrti na stopnicah?
Eden najlepšíh pogledov mojega življenja je Prežihovina ••• Prepisoval sem iz k n) ige v zvezek, odsotno in / dolgimi pre-mori. Prisluhnil sem vsakemu škripanju vhodnih vrat, in Če so koraki krenili skozi drugo nadstropje. sem planil na hod-nik. Najprej sem prestrašil gospo iz tretjega nadstropja, us-lužbenko v bank i. za katero je mama rekla, da Sk- NOSÍ, KER MISLI, KAJ DA JE, ČE SEDÍ V PISARNI. Na-slednja je prišla mimo tovarišica, ki je dělala v Železami, vendar je bila že nekaj čaša na bolniški zaradi hrbtenice, in potem ženská, ki seje pravkar zbudila po nočni izmeni in se načala iz trgovine z mlekom in kruhom. Že precej brez upanja sem  pozno popoldne odprl vrata in videl  rožasti
Ibrbet, k i se je počasí oddaljeval. Pogledal sem levo, desno, stopil korak naprej, nazaj, si rekel, zberi se, zberi! in se od kre hal:
Za minutko ... tovariš ... Oprostite!' Ni me slišal. Je že položil prvo nogo na stopnišče. "Iniate mogoče ... gospod ...  tovariš ... Roman! Jokav, moj glas postaja jokav, sem pomishl.
Obupano sem ga poskúšal spremeniti, a se zavedel, d; itak ne vem, kaj naj splob řečem.
Ustavil se je in me poskúšal razločiti skozi polmrak. V sakem nadstropju so graditelji predvideli eno samo žarnico, n kadar je pregorela, je dolgo ni nihče zamenjal. Stopnišče se je ovijalo okoli praznine, na vrhu pokrite z motnimi steklenimi ploščami, prepredenimi z drobnimi žičnatimi kvadrát i. Golobi so pokrov spremenili v stranišče in poskr-beli za nežno sivkasto svetlobo.
"A?" je rekel.
Stopil sem nekaj korakov naprej.
"Oprostite,  tu imam neko ploščo ... gramofon se mi je povaril ... sem mislil ... če bi jo lahko poslušal pri vas?
I lipi Roman se je zastrmel v ovitek.
Podržal sem mu ga nad jaskom, da bi bolje videl.
"Komerciala," je rekel in zamahnil z roko, "to me ne zani-
ma,
Napotil se je po stopnicah. Gledal sem /a njim in spět me je napadel obup.
'Tovariš, KAJ PAPOTEM? KAJ?"jebruhniloizmene.
Verjetno ga je ustavila glasnost. Přeměřil me je, spět odki-mal, nato dodal:
"Pentangli."
\?"
"Pejd z mano."
Sledil sem mu po stopnicah. Edino njegova vrata so bila popísaná in porisana z živimi barvami. Přikazovala so nekakšno čebulo, ki se je razcvetela v oko.
"Poeaki," je rekel, odklenil in zapri za sabo. Ubogal sem ga.
Slišal sem korake, nekaj je zaropotalo, glasno je zaklel.
Vrata so se odprla le toliko, da je skoznje pomolil glavo in oko, ki mi je ponudila plastično vrečko.
"Yidiš," je rekel, "to je trgovina, kjer imajo dobro muziko. a še tu nimajo Pentanglov. Pravijo, da se ne spiaca. Jasno, er Pentangli niso komerciala. Oni so alter. Njih je treba poslušat, ne pa tisto sranje za paljenje pubertetnic."
Zaprl je vrata in me pustil z vrečko v roki. Sel sem na teraso in si jo podrobno ogledal. Gorizia, torej Italija -inozemstvo, kapitalizem? Nekajkrat sem v mislih ponovil njegove besede in se trudil izluščiti pomen. Obstaja skupina, ki se imenuje Pentangle in je tako nekomercialna, da se jih nikomur ne spiaca prodajati. Zveni logično. Ampak kje naj
I jih potem jaz kúpim, četudi bi imel denár? T. Rexe sem dal v vrečko, oboje pa v skrivališče in šel nazaj strmět v zid. Je mogoče, da nastopijo časi, ko vse, kar se zgodi, vodi samo k novim problémom? Na telovadca raje sploh nisem pomislil - grozna je bila že misel, da nimam
Éošče, ki bi jo lahko poslušal na sosedovem gramofonu, >am pa ploščo, s katero bi lahko pálil pubertetnice. vendar
nimam gramofona.
Počutil sem se zelo majhnega in nemočnega. Znova sem se
pri                   amemu sebi.
Skrivaj B( m /molil en očenaš, a mi ni o<Heglo.

I)


Se sam nisem vedel, zakaj sva vsak glavni odmor sedela na teh dávno odloženih deskah, ki se jih je že pričela lotevati gniloba, in žvečila od sole dodeljene kose kruha, namazané s paštcto, marmeládo ali zaseko. Meni je malico plačevala sociálna, Friců pa starši. Mogoče je zato vedno přišel ponjo, tudi tište dni, kadar je šprical pouk.
Opazoval me je preko cigaretnega vršička in očitno ga j nekaj žulilo.
"Daj, pověj mi, kako ti je to ratal? "Kaj?"
142
f  Zarezal se je. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ "Ja, Maja,  ne?  Najlepša pičkica v razredu te peca na kremšnite!  Ejga, a misliš, da nisem opazil!  Zgledaš čisto bukov, v resnici si pa en tak pičkohvatač, to mi ne bo nikoli jasno. No, povej!" "Ne vem."
Dregnil me je v ramo. "Povej, ne bodi pizda!" "Res ne vem, no!" Obrnil se je predse. "Prav, že prav." "Fric, ne bodi užaljen ...
"XT"                "
INisem.
" Ma, si.                  ^^^^^^^^^^^^
lisem. Razumem, cla mi ne mores zaupat, ker se še n ,ava zadosti dolgo. Ti bom najprej jaz odkril svojo skriv-
nost."
Zazvonilo je. Vstal sem.
Stopil   je   za   mano.   Z   olajšanjem   sem   zalučal   napol
požgano cigareto v odtok.
Vstopila sva skozi zadnja vrata in se povzpela po stopni cah. Zavil sem proti razredu, pa me je Fric ujel ,n potegn.I
nasprotno smer.                                                                      .
"Kaj je s tabo?" sem se ga poskúšal otresti. ' Zvorulo ,e,
razred morava."
Ni odnehal: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^-"Kakšen posrané si ti, to ni res! Daj. enkra. v z.vjen,« globoko vdihni in si reei: akeüa! Ena šolska ura gor «I, dol
koliko iih je še! '^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m
Oziral sem se naokoH, prisluškoval vratom zbonuce, , korakom uíiteljev ter mu hitro sledil. Zavila sva na s.ran.síe.
I«

nato je vzel iz zadnjega hlačnega žepa šop ključev, izbrskal enega in ga vtaknil v ključavnico pokvarjene kabině. Odkle-nil je, porinil vrata navznoter in me s široko kretnjo povabil naj vstopim.
Stal sem med podboji in najprej na široko odprl oči, potem pa še ústa. Trajalo je, předen sem bil sposoben reči karkoli. Kabina je bila polepljena s filmskimi plakati in slikami, vključno z vsemi danskimi, Švedskimi in nemškimi filmi, ki v kinu plakáta sploh niso imeli. Povsod napol góle ženské v zapeljivih pozali.
V kotu je stal visoko naložen kup revij. Pristopil sem in pobrskal. Start, Čik, Eva in Adam; vse, kar mi je mama stro-go prepovedovala.
L
Apubiíno   jľ   ila   BlDukfW   i   leo»    mogu   ái\ oM\aľľ lakvo <inli> jľdiiin BYOpU í               nim
iljajitmi i milinanjpiu. Svelbsl Mfl MM (itMio jľ ocrUtvsIi njiMio HeeókrateM ki flva lajMStfen ghvi napjala m» \m\ mojím pol|apdM i ligonmla roty koje atm d;i sii'mam, ila bih tlum» mn«a<i da iN^tliii'm ÍY« ono  MOfekiv&M ItO mi xailrfcoalo u **ti Imao um ultak U a N  Mttft-ltt   poja\ih Bfk«R drugop *\ela..."
kuji***«i prilop »IHvoa nore
EVA I  UHM broj i-ixktti krajľm írbrum
I
Fric je vstopil in za sabo zapri vrata, na drobno preknt sličicami; same góle dojke. kamor je seglo oko. Končno se zastokal:
"Fric, ja, kako, kako ,.."
Veš, ko sem zakapiral, da mora vsak moški imeti sv konček, sem zamenjal ključavnico, dal gor nápis in to je vse
Ponosno se je zasukal okoli svoje osi.
"Ycasih, ko se želim spočiti od učenja, biti sam, pridem lem malo drkat ... in tako ..."
Nekaj mi je zašumelo pod komolcem. Pogledal sem in sele daj opazil debel šop trakov z luknjicami ob stráni, ki je bil pripet kar ob mesarski kavelj.                1^
"Kaj pa je to?"
Fric je trakove pogladil z roko: "Seks." "Seks?"
Nejeverno sem ga gledal. "Kako misliš?" "Poglej!"
Na slepo je potegnil trak iz šopa in ga dvignil visoko med moj obraz in luč. Přijel sem ga in price] ogledovati. "To je film, Fric!" "Ja, kaj si pa mislil! Potegni ga!" Hitro sem ga povlekel skozi prste.
Nisem mogel verjeti. Ponovil sem enkrat, dvakrát, spět. Roki sta mi klonili. Pogledal sem v sošolcev obraz. "Fric, kaj je to?!? Saj se Ornella Muti ni nikoli slekla! V nobenem Filmu! Nihče je še ni videi góle!" Gledal me je nekako pomilovalno. "V kinu Odeon že ne," je dodal suho. Panično sem zagrabil drug trak in si ga zavrtěl. Pnčela mi je grabiti panika.
"Fric, saj to je Marilyn! Pleše in se ji dviguje krilo? Tega nisem nikoli videi!"
"Eh ..." je razširil roki Fric, "poslušaj. Fotru pripeljejo role že z jutranjim avtobusom, zato imam po soli čas in si jih mal-Pogledam.   Če  je  kje  seks,   recimo nage babe ah kaj Podrkat, odrežem."
145
'Odřeži
"Ja. \\oV' Pokaza) ie na trakove: "Tu je ves seks i/ filmov, kar ga je sploh bilo.
Počasí tni je pričelo pronicati do zavésti:
"I loceš reči, da zato ni v fílmih nič seksa, ker ga ti vsega vzameš zase?"
It       T            '•
Ja.
Strašná misel. Moral sem vprašati:
A imaš iz Tarzana tudi kaj?" Fric je dvignil roko nekako tako, kot bi me hotel přijeti za čelo in se prepričati, da nimam vročíne.
'Kakoj iz Tarzana? Saj vsak ve, da tam ni seksa. Samo po vrveh se vozijo, koga pa to zanima!"
Jeza se me je vedno bolj polaščala in nisem se mogel več zadrževati:
"Kako naj vem, a? Ti imaš ves seks, jaz pa nič! Tako važno stvar si kar izrezal! To ni prav! Film je javna zadeva, Film je za vse! O, zdaj sele izvem, pri skoraj trinajstih! Svet je poln seksa, ki ga le jaz ne vidim! Vse, kar znám, sem se naučil iz filmov. Zato pa ... Ti si křiv!"
Fric se je umaknil za korak in se čudil.
"Pa kaj ti je? A ima Tito lastno dvorano?" Ja, pravijo.
"A gleda, kar hoče?" Ja, verjetno.
"Egon, jebi ga, midva s Titom sva na takém položaju, da lahko gledava, kar hočeva."
Užaljeno sem se obrnil proč od trakov.
"Ni prav, veš. Res ne."
"Kdo je tebi rekel, da je svet pravičen, a? Jaz imam pač top do seksa in sem si ga zato nabral na zalogo, ti pa ne. f rotovo ima          drugega."
Ja, kaj?"
Ni so mogel spomniti.
Postajal sem žalosten:
'Koliko filmov bom moral pogledat se enkrat! Kaj, če mi no bodo več všeč?
Nenadoma sem se spomnil prizora iz prejšnje zime, ki je sele zdaj dobil smisel. Mama je od delovodje dobila butare za kurjavo in pocákal sem jo při vratarju ob koncu popoldansk izmene ter jih pomagal nésti. Snežinke so padale v gostih, ogrommh kosmih in pokrivale sivino pročelij. Glavna ulica je opustela in le nekaj redkih kolesnic se je potegnilo čeznjo. Koraki delavcev so teptali sneg v kašo, in ker sem hotel ga žiti belino, sem hodil hitreje, da mi je mama komaj sledila. Kino so že zaprli, pred vhodnimi vrati pa je čudno pople-sovala drobná postava v semiš jakni z resicami in izmenično brcala in bobnala ob les:
"Lopovi! Lopovi! Rektor u krevetu! Danski erotički film! Jebo ja takvu erotiku! Ni jednih sisa nisam video! Ni jed-nih! Piatim celu kartu i film traje petnajst minuta! Lopovi! Sad znám, zašto Odeon! Ti mu daš pare, a ode on! Lopovi! Lopovi! Čut četě vi još za mene, ne zvao se ja Ibro Hadžipu-zic!"
:
"A veš, da imaS večje joškice kot Maja': Obraz učitelja telovadbe je srepel tik nad mano. Strměl sem v tla, saj se nisem hotel soočiti z žarenjem njegovih oči. Vsak teden so se mi zdele bolj vdrte v jamice in bolj sijoče; a ne svetlo, nekako stekleno, kot led.
"Njene so čisto trde. Tvoje so pa mehke, ker se nič ne giblješ, ker samo zabušavaš, ker ne veš, da zdrav duh stanuje v /dravém telesu in obratno - kakšen je tvoj duh, a?"
Nisem se mogel izogniti pogledu na prsni bradavici. Res sta vedno stali mehko izbočeni, kar se je dalo skřiti pod oble-ko, pri telovadbi pa sem se naučil nepřestáno držati roki nazaj in jih s tem napěti ter zgladiti. Učitelj se je odmaknil.
"Nisem si misii i, da bos tako dolgo zdržal. A vi degeni nimate cirkusa v rodu? Poglej svojo mater, kakšen kraval zganja, kjerkoli se pojavi. Še v kinu se ne zna obnašat, krava! Ce bi jaz kaj povedal, bi me zaprli! Ne, nas, ki srno iz starih družin, komunisti ne marajo. Vse so nam pobrali! Ti ho moramo bit zaradi njih! Banda rdeča! Ti, ti si njihov! Idealen si, berač in prostak. Take irnajo radi."
Cutil sem piš roke, ki je jemala zálet za klofuto. Zamižal sem. Ni padla.
"Ne, ne in NE! Ne bom se ponižal in tepel gnide tvoje vršte. Samo klepetala bova. Ja. Ja."
Pokazal mi je hřbet in upal sem, da bo pričel hoditi. Vsak njegov korak mi je pomenil trenutek predaha.
Planil je nadme in me zagrabil za bradavici. Palec zgoraj, ostali prsti spodaj.
i e joškice ..." je dahnil, nato pa me sunkovito dvigml.

ÍZ\          so tne obsule in se mi raztreščile pred očmi. Nise
nehal ponavljati zaobljube, da nebom jokal, ne bom jokal. w bom .... a od bolečine so solze pričele teči kar same.
I'TIHO!!!! TI I IO!!! Tu vi proletarci nimate kaj Edino v tem prostoru ni Titove slike, edino tu govorim jaz ne vij prostaki!
Stiskal sem zobe, grčal, vlila se mi je sluz iz nosu in si pomešala s solzami. Mižal sem in gledal eksplozije isker, so mi pršele v lobanjo.
Telovadec je pričel šukati zapestja. Njegove oči so mi ujele in me niso več spustite. Zarele so varne, skozi vse bliski in strele, me prežigale in me žrle.
'Ti si nižja rasa! Podčlovek! Vsak dan vas je več, kai lezete iz lukenj. O, ne bo šlo tako v nedogled! Ne bom zmerom ti ho! Ko pride pravi trenutek, bom vstal in vam povedal svoje! Naglas! Da boste vsi slišali! Boste videli, da tista vaša revolucija ni bila nič proti ternu, kar vam bom pripravil jaz, prostaki!"
Zbudil sem se na tleh.
"Poglej se, kakšen si," je odkimaval učitelj.
Telovadne hlače sem imel povsem premočené in po zdrgnjenem parketu se je širila luža. Stisni] sem kolena na prší in prikril sramoto.
"Uscal se je, od strahu," ni mogel verjeti telovadec. Pogle-dal je na uro. Hotel nekaj reči, a je že zvonilo.
"Pospravi za sabo, předen greš v razred. Naslednji teden sevidiva. VOLJNO!"
149
Po telovadbi sem pocákal v skladlšču, dokler niso šli sošolci v razred, in se sele potem preoblekel. Zamudo sem opravičil, češ da mi je bilo slabo. Tokrat za spremembo tova-rišica za slovenščino ni řekla ničesar, ko me je pogledala, Celo predlagala je, naj grem domov.
Mokré spodnje in telovadne hlače sem pobral iz skriva-lišča za šolo in jih preko glavne ulice tihotapil na dnu torbe. Sele doma sem se oddahnil in se šel najprej stuširat. Ko me je Nona poklicala, naj prídem jest krompir, sem se ji pokazal samo v spodnjih hlačah. Kljub bolečinam sem čisto pozabil na veliké modrice, ki so se mi naredile okrog bradavic. Mi-lil sem, da bo odnehala, a je še kar vztrajala: "Pověj, kdo ti je to naredil?" Nerazločno sem nekaj zamornljal. "So bili Rimljani?" Ja.
Nasionila se je nazaj in prikimala. "Kaj nam delajo ti Rimljani! Vsak dan bérem ega konec?!?" Položila mi je roko na podlaht in me pobožala. "Zdrži! Těžko je postáti svetnik, a sladko. Trpljenje dokaz pravé ljubezni. Bog nam daje trpljenje zato, da známo ceniti veliko ljubezen, drugače bi bilo prelahko. Ko bo treb i bo Bog že pomagal. Moras pa tudi ti pomagati njemu." "Nona ...
"Nehaj z Onanovim grehom!"
Pričel sem zanikovati, vendar me je s prečnim gibom dlai stavila.
Kdaj bo
150
"Če mladenič tvojih let nosi očala, to samo pomení, da reši sam s sabo. Vdal sem se in príkimal. "Ne bom več, Nona."
"Priden," me je pohvalila in po premolku dodala: "Raje veČ telovadi. To pomaga proti skušnjavi." "Bom, Nona."
Pospravil sem krožnika, ju pomil in šel gledat v zid. V nam najbližjem večjem italijanskem mestu nimajo Pentan-glov - kaj pa sama dežela obilja, Nemčija? Spomnil sem se sestrične in sele tisti trenutek ugotovil, da sploh ne vem njenega imena. Pa še mama bi znorela, če bi izvedela, da se na skrivaj pogovarjam z njenimi sorodniki. Nekaj očetov mojih sošolcev je dělalo v Nemčiji in dve sošolki sta celo živeli pri starih starših, ker sta šla v Nemčijo oba starša. Trgovanje s přineseno robo je potěkalo med odmori po vsakem prazniku, vendar so potomci gastarbajterjev svoja posredovanja prikazovali kot veliko milost in uporabnike nepřestáno spominjali nanjo; mogoče je obstajala še kakšna druga pot?
Dopoldanska  izmena je  pravkar jedla kosilo in  skozi pomladno odprta okna je prihajala glasba. Stopil sem do balkóna in se hitro izmuznil ven. Nona se je strašno bála rehlada, zato nismo nikoli zračili. Poslušal sem harmoniko, i je donela iz sosednjega stanovanja in razrnišljal o človeku, i sem ga videi skoraj vsak dan na mestnem bahnišču. V časopisih sem celo prebral, da je njegov ansambel ímel na nemški turneji več obiskovalcev kot Rolling Stonesi, in sli-tali so se pred židom zlatih plošč. V tistem svojem modrem delovnem pajacu se mi je zdel čisto naváděn človek, neznan-sko daleč od Rolli ngov, kaj šele bleščečih Sladov.
Vend arf če je  res glasbenik ... potem bo razumel, kaj pomeni plošča.
i
Uočil som so in odšel na balinišče. 1. pokojeni .1 b1 bifeju pila špricer in mi pojasnila, da glasbenik príde šele kasneje, okolí Stirih. Nisem mogel čakati. Približno sem vedel, kje stanuje, in odpešačil som na drug konec mesta, že v hríb, ki so je dvigoval nad Železárno in so ga pravkar pozi-davali z velikanskimi hišamĹ I mel sem srečo. Zagledal sem ga na dvorišču edine do konca zgrajene hiše v ulici, kako brska po ťicku, s katerim se je vozil balinat.
H   «
■
'revidno sem pristopil.
"Dober dan!"
Obrnil se je, me pogledal in nadaljeval z delom. Z izvijaj čem je šaril po notranji stráni odprtih vrat.
"Kaj bo, poba?"
"Veste ..."
Govor sem treniral celo pot, a se ni poznalo.
"... plošča. Hočem reči. Veste ... a ..."
Prenehal je dělati in me pogledal. Se nasmehnil.
"No, povoj!"
Bil je majhen in irebušast, z okroglim nosom in zaoblje nimii li< 1.
IV
"Eno ploŠčo bi rabi] iz Nemčije," sem povedal brez vseh olepšav, k i seno jih bil popřej dodal.
"Plošco?"
Ja.
"Katero pa?"
"Pentangle."
"Tega si ne bom zapomnil. Mi bos zapisal?"
Je to pomenilo pristanek?
"Ja, seveda. Z veseljem!"
A primes tule?" je rekel. Přijel sem notranjo oblogo in jo odmaknil od kovine. Videi sem, da popravlja mehanizem za odpiranje okna. Poskusil je zavrtěti ročico. Ostala je nepremieňa, s steklom vred.
"Nek moj prijatelj," ni odmaknil pogleda od izvijača, "je kupil čisto novega řička, in ko je hotel spustiti šipo, nič. Ročica se je vrtela kot navita, steklo pa niti za milimeter. Potem je pogledal sem in veš, kaj je našel namesto tega?
Pokazal je na mehanizem. Nisem vedel.
"Samo listek. Pisalo je: NEMÁ APARATA JER JE LOŠA PLATA."
Na avtu je bilo pritrjeno uradno ime Zástava 750 in že sam sem vedel o izdelkih továrne Crvena zástava povedati nekaj deset dogodivščin. Ko so Američani pristali na Luni, sem prebral, da bodo proizvedli tudi raketo, s katero bo Jugoslavia osvojila vesolje. Kasneje je vse potihnilo. Ver-jetno plače niso bile posebej dobře niti v aeronavtičnem oddelku.
Vi jak se je iztaknil in odletel v visokem loku. Hitro sem se priklonil in z obrazom drsel nad tlemi, dokler ga nisem našel
"Hvala."
Prevzel ga je, me še enkrat pogledal in dejal:
"Prav. Imaš denár?"
eeee ... ne s sabo. Ga bom prínesel."
Pokaza] je steber ob vhodu na dovoz.
"Najkasneje Cez štiri dni. Ob petih zjutraj grem na turne-jo. Krátko, na srečo, za en teden. Ce boš čakal tam, z lístkom in denarjem, prinescm."
"Hvala! O, hvala!"
"Pa ne se razvadit," je Še rekel za mano, ko sem že tekel proti domu.
Je mogoče, da sem naredil prvi korak do poslušanja T. Rexov? Kar me ni pripeljalo niti za las bliže gramofonu, kakopak. Cez štiri dni, je rekel. Koliko Pentangli sploh stanejo in to še v Nemčiji? Nisem imel pojma ne denarja. Spomnil sem se, da se mi bliža rojstni dan in stemnilo se mi je pred očmi. Darilo; še ena skrb več!
Tri dni kasneje še vedno nisem imel denarja. Poskusil sem »rodajati stripe, vendar bi jih vsi le zamenjevali. Še huje je bilo z ostanki sličic, saj so moje zbirke že povsem zastarele. Pregledal sem celo stanovanje in nisem našel ničesar, kar bi ]ahko prodal.
Predlog za predujem pri Noni je spodletel:
"Saj ne bom več dolgo hodila k maši, ker bom kmalu mrla," in je naprej pomakala krompir v sol.
Stresal sem olupke v smeti, ko sem za sabo zaslišal uekakšno krkljanje in davljenje. Obrnil sem se še ravno pravi čas, da sem videi pasti Nono s stola na kolena. Hropla je in z glavo suvala navzdol.
"NONA! KAJ JE? A JE SPĚT HUDIČ?"
Divje sem jo potolkel po hrbtu. Včasih se ji je košček krompirja zataknil v grlu, vendar še nikoli tako hudo kot tokrat. Ni pomagalo. Vedno močneje sem pribijal, dlani so me že pekle, ko mi je dala znak z roko, da je v redu. Vseeno je ostala na vseh štirih in lovila sapo.
"Nona?"
Pocákal sem, da se ji je dihanje vsaj malo umirilo.
"Kaj je bilo?"
Strašno čuden glas je imela, komaj sem razločil besede. Zobje. Pojedla sem jih."
"Kaj?"
Dvignila je obraz in odprla ústa. Protéza je izginila.
Pomagal sem ji na stol, se spustil na vse štiri in preiskal kuhinjo. Nona je molila kar za jedilno mizo, četudi je bilo kosila že konec. Zob nisem našel.
Sedel sem na svoj stol in čakal. Končala je rožni věnec in vstala. Pomagal sem ji do kredence.
V              em bil še preA eč přetřesen od dogodka in nisem
m hitro sklami pogleda, ko ie odpila vrata. Zazri sem v tisto gnusno sliko na notranji stráni. Takoj pogleda]
okno, vendar je bilo že prepozno. Sem se že spomnil
obiskov pri Mamini prijateljici, gospe Heléni, ki je stanovala
\ sosednjem bloku. Edino na teb obiskih se mi je zdelo, da
mama počne tisto, v čemer je tľdila, kako zelo spretna je: v
brzdanju  samega sebe.  Njena  poznanstva in  prijateljstva
niso trajala dlje kot kako uro, ker je bila dober psiholog in je
sogovoraike takoj razkrinkala in glasno obelodanila njihove
nakane.  Z gospo Heleno je  poznanstvo trajalo že skoraj
dvajset let in očitno se za njim m skrivala zarota. Gospa je
morala biti za dobro desetletje starejša od moje mame in
prav toliko starejši od mene je bil njen sin. Velik, z dolgimi
okončinami, ki so mrtvo padale od telesa. Ni se mogel pre-
mikati in Helena ga je prenášala na rokah med posteljo i:
invalidskim  vozičkom.   Nikoli   ga   nisem   slišal  govoriti   in
njegove oči so bolščale v smer, kamor mu je težnost obrnila
glavo. Včasih je grčal in njegova mama je v zvoku razznala
vse mogoče, vedno druge zahteve: od hrane preko pijače do
menjanja ogromnih plenic. Mama me je najraje pripeljala n;
obisk zjutraj ali zvečer, v času slačenja ali oblačenja, ma-
zanja   poležanin,   hranjenja.   Gospa   Helena   je   sunkoviti
premikala  kosčeno   telo   in   vsakič   od   truda   zavzdihnila.
Počíla je z njim v naročju, zajela sapo, medtem je mrtva rok;
adla proti tlom, nogi sta udarili ob parket, nato je vstala ii
ga skoraj zalučala na posteljo. Ostal je tako, kot je pádel.
Popravila ga je v nočni položaj in pokrila z odejo.  Kmalu
atem sva se z mamo poslovila in šla.
Ko sva prečkala dvorišče, je mama ganjeno šepetala:
"Kakšna mama! Si videl! In kakšen SIN!"
Ostro me je pogledala:
p
156
«UBOGLJIV! PRIDEN! POSLUŠEN! POPOLN! ZGLEDUJ SEPONJEM! ZAKAJ TI NE MORES BIT TAK? KAKO TO, DA MORAS VEDNO NEKAJ ROVARIT PO SVOJE7 STALNO NEKAJ SPLETKA-R1T? MI UGOVARJAT? ME PONIŽEVAT? ME ŠRAMOTIT! O, KO BI JAZ IMELA TAKEGA SINÁ!"
Pogled mi je znova ušel k sliki, ki me je spominjala na par v sosednjem bloku. Vedel sem, da predstavlja čisto nekaj drugega, a zame je pomenila podobo popolnega otroka i srečne matere. Vedno sem se stresel, kjerkoli sem jo že videi.
Ja, Nona." aklenila je krédem Odšel sem proti skrivališču s polno dlanjo denarja, n dboji pogiedal n snop, zastal in rekel:
"1Kala."
Niseni möge) verjeti - kar zlepa sem dobil posojilo. Předen zobje napadejo, bom že z lahkoto povrnil znesek za Pentangle in rojstnodnevno darilo, Preštel sem dinarje - bilo iih je skoraj za tretjino gramotona. Občutek sreče me ni zapustil niti po ponovnem neúspěšném iskanju proteze.
Še vedno sem pogledoval po kotih, ko sem zaslišal mamine korake, znova obtežene. Tokrat je přinesla vrečo trsk, s katerimi srno pozimi podkúrili v lončeni péči, postavljeni na prehodu med kuhinjo in sobo. Pomlad je že puhtela in še večeri so bili precej topli. Trske ji je včasih dal mizar iz železářské delavnice in zlagali srno jih v klet.
Mama je prisopihala v stanovanje in vrgla vrečo na tla.
Ukázala mi je, naj jo pospravim. Vsakemu stanovanju je v kleti pripadala majhna celica za lesenimi rešetkami. Našo so povsem napolnile vrece s kurjavo in je niti odpreti nisem upal. Nekaj časa sem se motovilil okoli ključavnice, nakar sem se vrnil v stanovanje. Marná mi je namenila pogled, poln z usodo sprijaznjenega razočaranja.
Pisal sem nalogo, ona pa se je naslonila ob kuhinjski pult in strměla někam v kopalnico. Kradoma sem jo pogledoval. Včasih je potonila v globoko žalost in tavala razmršena po stanovanju, se skoraj kot žoga zaletavala in odbijala od zídov. Ponavadi jo je prebudil spomin na moje davne zločine ali pa se je divje polotila pospravljanja. Pred leti je enega zadnjib sošolcev, ki so prišli na obisk, pregnala s silovitim brisanjem tak na katere je pravkar stopil, in razkuževanjem vseh predmetov, ki se jih je bil dotaknil.
Planila je pokonci in ravnaJ sem kol /dva - potisnil glav med ramena. Ni me opazila. Očitno se je odločila za odhod, sai se je sačela preoblačiti. Vsakič, koje zakorakala v sobo je tnorala pred ogledalom prestopiti vrečo in nenadoma je
asikala.   Strah  me je  zagrabil za goltanec.  Strgala si  j najlonke. Kar pihala je sem ter tja in skril sem se v nalogo.
"SIN!"
"JA. MAMA?"
"TO NE VODÍ NIKAMOR! STANOVANJE MO BITI UREJENO! POKURI!"
"A zdaj?"
Otrlá si je čelo z dlanjo.
"Ja, kdaj pa? Koliko najlonk naj si še strgam do naslednj
zime'
Odprl sem peč, pokleknu prednjo, vzel nekaj Časopisni listov, jih pnžgal in nanje pričel metati trske iz vreče. Ko s je ogenj razgorel, sem si moral najprej sleči jopico in kmalu sem ostal samo v spodnji majici.
Mama je Še kar hodila sem ter tja, le enkrat se je ustavil in mi pojasnila:
"LJUDEM MORAS BIT HVALEŽEN ZA DOBROTO! ČE DAJO, VZAMEŠ IN NE SPRAŠUJEŠ!"
Nalagal sem trske in ugotovil, da bo dolgo trajalo. Kino j spět obratoval in moral bom pohiteti, da nápisem še vs nalogo pred prvo představo.
Nona je molila še bolj momljaje kot ponavadi. Mama opazila njene brezzobosti.
Po čelu mi je stekla prvá kapljica znoja.
Odpiral sem loputo, vrgel na ogenj šop trsk, zaprl in stop do mize. Izračunal sem vrstico ali dve, ko sem že moral nazaj k peci in ponoviti postopek. Tako sva z mamo hodila sem t tja in se niti enkrat dotaknila, saj sva bila oba navajena majh-nosti stanovanja.
Dokler so ni ustavila in řekla:
Tako ne gre naprej. Egon, a sploh lahko delaš nalogo?" Nisem  vedel,  kaj  naj  řečem.  Z odvrnjenimi očmi se oskušal uganiti odgovor. "Reci ne, sine!"
"NK. MAMA."                      I_______________________
"Saj sem vedela! MAMA ZMEROM VE, KAJ SI SIN ŽELÍ!"                                          |
Ogrnila si je plašč in odšla. Posvětil sem se kurjenju. Vrni la se je še z dvěma paroma moških korakov. Delavca sta stanovanje znosila za velik stolp polen in ga naložila ob peč. Ko sta šla, mi je mama zadovoljno pomežiknila:
"Si videi,  a?  KDOR JE SPOSOBEN,  NE POZNÁ OVIR!"                                       |
Nabavljanje kurjave je bil velik podvig in vsak človek je hranil vsaj par zvijač, ki jih ni ixdal nikomur. Navdal me je ponos: mama gre in nabavi polena v eni sami uri - neverjete: dosežek!  Mogoče konec mája ni veČ toliko drugih intere sentov?
'HVALA, MAMA!"
Spět sem pričel metati trske na ogenj. Mama je zviška sedla na posteljo, da se je Nona kar zazi-bala, in skrila obraz v dlani. Zastokala je:
"PA ZAKAJ? ZAKAJ? KAJ SEM ZAKRIVILA, D IMAM BUTASTEGA SINÁ?"
Samému sebi me je pokazala:
"POGLEJ GA! SPĚT ZEVA! SPĚT NIČ NE RAZLME!"                              |
/bral sem se vsaj toliko, da sem zaprl ústa. Slo mi je na jok, a nenadoma sem si zacel ponavljati isti stávek, ki mi je pomagal skozi ure telovadbe: ne bom jokal! Ne bo več videla mojih solza!
•POGLĽJ, SINE! TVOJA MAMICA SE ŽRTVUJE ZATE! NISI MOGEL DĚLATI NALOGE, KER SI KURIL TRSKE, A JE TAKO? ZATO SEM ŠLA IN KUPILA DEBELA DRV A, A RAZUMEŠ?"
Nisem, res nisem. Videla mi je na obrazu. Skoraj zlogo-vala je:
"OJOJ! DEBELA D RVA ZATO, KER DALJ GORI-JO, A JE TAKO? LAHKO BOŠ LEPO PÍSAL NALO GO, LE VSAKE TOLIKO ČAŠA BOŠ MALO NALOŽIL NA PEČ! A ZDAJ RAZUMEŠ?"
"JA, MAiMA!"
"NO, KONČNO! PA POKURI VSE TO, STANOVA NJE MORA BITI UREJENOÜ!"
Uredila se je in šla. Jaz sem v spodnji majici in gatah pisal nalogo, občasno pa v peč zmetal za pest trsk in nekaj polen Kino sem že odpísal. Nisem pa vedel, kaj naj storim z Nono. Zatopljeni v molitev se je znoj cedil po licih, in kadar so se přepleteni prsti spustili iz božje smeri, ji je iz rokavov kaplja lo na krilo.
Ob polili zjutraj sem sial ob vhodu na dvorišče glasbeni-ove hiše in čakal. Desnico sem tudi med hoj o nepřestáno držal v žepu, ker sem se bal spustiti denár in listek z apisano eno samo besedo: Pentangli. Mami sem povedal, da imamo danes pouk precej přej. akoj, ko sem omenil šolo, je vsula nadnjo svoj običajni govor in ni spraševala ničesar več. Ceprav sem skoraj celo oČ nalagal na ogenj, se mi se vedno ni posrečilo vsega okuriti. Zaspanost se me je izognila; prevevala sta me razburjenje in pričakovanje. Kukal sem proti hiši. Rolete spuščene, nobenega znaka življenja. Kaj, če so že Šli? Spět em v mislih preštel dneve. Ne, nisem se zmotil.
Denár mi je kar kapljal na kup. Se dodatni bankovec sem zaslúžil veeraj zvečer, ker je Nona pomislila, da je prvá nedelja v mesecu, čas za kopanje. Vedno sem moral přej dobro zakuriti in tokrat me je zelo pohvalila ter mi stisnila nagrado v dlaň; prvič je ni Čisto nič zeblo.
Med nalaganjem okrepljenih drv nisem imel dovolj časa le nalogo, marveč tudi za zretje v packe na židu. Vedno bol) se mi je dozdevalo, da imava z Nono res vsak svojega Boga, ki se ravna po pravilih, nama oběma nedoumljivih. Še enkrat sem premislil vsako mamino odločitev in nisem našel napake. Ja, prav je vzeti trske, če ti jih ponudijo. Res nirna smisla, da se do zime valjajo po stanovanju. Nalogo je těžko dělati, če si nepřestáno ob péči. Vsak korak je bil povsem pravilen, hkrati pa se mi je vse skupaj zdelo povsem nelo-gično. Cesa podobnega v filmih nisem zasledil, tudi v literatur] ne. Tam se vse začne in konČa z nekim namenom, in če kaj ni razumljivega, se pojasni na koncu. Jaz pa sem dan za
162
dnem hlepel po razumevanju maminega ravnanja, a mu nisem přišel nič bliže. Še vedno sem le debelo zeval in se je/i I naše ter se křivil za lastno neumnost. Nona je při Bogu očit-no odnehala. Le še molila je in se mu prepustila. Moja mama je bila drugačna: bolj sem se umikal, bolj je prihajala za ano. iManj gibov sem dělal, bolj pozorná je postala na rnalenkostne premike. Bolj sem moleal, glasneje je razbirala moje misii.
Vprašal sem se, mar se tudi drugi enako odločajo? V samih pravilnih korakih, ki se izkažejo za povsem napačno celoto? Spomnil sem se zakoncev, ki sta kupila vsak svojega fička in s tem sprožila mnogogovoric. Imenovali sóju boržu-ji in partijski lunkcionarji niso bili zadovoljni. Opravičili so ju le zato, ker sta dělala kot trgovsku potnika za Železárno. ajela sta vsak svoj kredit, zato sta morala na fička zelo la/iti. Pred blokom je stala ena sama garaža, zato sta jo morala za drug avto najeti precej daleč proč, Zaradi razdalje je tisti avto večino časa varno zaklenjen počival. Pozimi nista uporabljala vozil, ker so ceste polně soli in posutega peská, ki bi ju uničilo. Morala sta se voziti / avtobusi, tako kot přej. Znova nisem našel napake. Kaj pa vse hiše, ki so nastajale po pobočju nad mano in so jih ravno pričeli oblizovali prvi žarki? Res je cenejše takoj zidati ogromno kot kasneje po malo in ...
Zavzdihnil sem. Mama ima prav. Čud en sem in stalno nezadovoljen, z mano je nekaj narobe, če se Čudím všemu in mi ni nič jasno.
Naredilo je bzzzzzzzzzzz ...
1 Iitro sem si popravil ovratnik in sčistil bélo sled, ki mi jo je na hlačah pustil steber, ko sem se med razmišljanjem naslonil nanj.
Vrata garáže so se počasi dvigovala. Kar sama! Ostrmel sem.
terne sta se lušeili Siroki gumi,  nad nj
ma
una
ska in mercedesova zvezda. Pokrov motorja, sijoče črn lak, zatemnjena stekla. Avto je vžgal in počasí krenil naprej. Brez poprdevanja in pokanja v izpušnem loncu. Kar pridrsel je do mene in se ustavil.
Pozabil sem dihati. Kadar so pozimi v hribih organízir;
Cetovno prvenstvo v smučarskih skokih, smo celo dopoldm zastavicami v rokah, rdečimi rutkami okoli vratu in mo-imi partizanskimi čepicami stali na pločniku ter prezebali. enadoma je eden od učiteljev zavpil "GRE!" in mahali smi ot ponoreli. VčasiK smo za trenutek videli dolgo črno limu-no, kako je zdrvela mimo. Tako, kot je zdaj stala pred mano. Tito.
Komaj sem pozri slino. Vedel sem, da ni mogoče, am pak ...
Bzzzzzzzzzzzzzzz se je spustilo zadnje steklo. Samo!
Glasbenik mi je pokimak Niti spregovoriti nisem möge k
ideti je bil povsem drugačen. V črni elegantni obleki, s kr;
ato, vendar tudi izraz ... Ne znám opisati; z možakarjem,
sak dan balina z upokojenci, ni imel nobene zveze.
Rekel je:
"Podaljšali so mi turnejo na celo poletje. A bo to pozno?
Ja ... ja ...
"Žal mi je," je dodal in bzzzzzzzzzzz se je okno pričelo zapirati. Samo!
Ustavil ga je samo še za vprašanje:
"A ie nič ne zebe, v sami srajci, na tako hladno jutro?
vto je počasí pospešil in izginil v daljavi. Sonce je vzšlo.
ijel sem se za srče. Za vsak slučaj, da mi ne bi izsk Imel sem občutek, kol bi pravkar doživel nekaj tako pomenv
«4
nega, césar ne bom nikoli pozabih Je pa res, da nisem edel, kaj naj bi to bilo. Le jasno mi je postalo, kakšni navad-i lulčki so tisli Rollingi.
Ra/prl sem pest in pustil denár zapršeti po žepu.
Pomáhal sem za avtom, ki ga že zdavnaj ni bilo vec viděti
Škoda, ker nisem imel zastavice.
Pešačil sem proti domu in možgani so mi kar poskakovali.
ama je vedno trdila, da ljudje živijo dvojno življenje. De-
lajo se prijazne in običajne, v resnici pa spletkarijo proti njej.
V\oje doživetje je pomenilo čisto drugačen primer dvojnega
iivljenja. Fičko in modra delavska obleka, aparát, k i ga n i
:aradi slabé plače, je eno življenje, tisto obvezno, ker ga je
predpísala država vseh enakih* Crna limuzína in elegantná
obleka, bzzzzzz vrata in okna pa drugo, namenjeno tujini. Se
najprej sem ostal povsem zmeden, a do doma sem doumel še
dvoje: tudi glasbeni zvezdniki so iz mesa in krvi, vsaj včasih,
kadar jim država dovoli; in da se je turneja pričenjala ob
petih zjutraj, ker je takrat mesto še spalo. Do meje pa je bi
slabé pol ure voŽnje.
Goli
1  V   SO
"Ľahko bi zastonj gledal vse filme, pa jih noče?"
"Ja." je potrdil Fric in nadaljevala sva pot proti kinu. "Foir samo vstavi role in jih pride menjat, med filmom pa šedi v bitem čez cesto."
A zaradí stolov?" sem vprašal. Bife v kinu je premogel samo stojišča.
"Ja. pa zato, da loči lažno paniko od pravé."
Moral mi je dodatno pojasniti:
"Folk stalno nekaj žvižga in se pritožuje. Moj fotr ima rad mir in mu grejo na živce. Pa še filmov ne mara, to mu je samo služba. Ce šedi v bifeju, sliši le res glasno vpitje, recimo, kadar se strga trak in tako."
Povzpela sva se po zavitih stopnicah, ki sem si jih vedno ogiedoval med čakanjem na začetek predstave, pa nikoli upal stopiti nanje. Projekcijska soba je bila majhna in komaj sva se zbasala med gromozanskima kovinskima napravama, ki sta bili viděti mešanica topa in kamere. S ponosom sem opazil, da jih izdeluje isto podjetje kot moj bodoči gramofon. Xa zidu ni bilo filmskih plakatov, marveč en sam, avtomo-bilski.
166
Fric mi je pokaza! mi/o, ki se ji řece montážna, ker lahko
na njej odřežeš ven seks m preostanek filma namontiraš sku-
aj. Videi sem kolute, na katere se navije filmski trak, in
Usnila sva se med projektorja in pogledala sko/.i lino. Tekle
SO Iílmske novosti in v dvořani je vládala popolná tisina. Na
plátnu je tovariš Tito otvarjal novo továrno.
Kosem sc basa] na/aj, sem z bokom zade) ob haljo, vrženo preko míze, in padla je po tich. Pobral sem jo,        :ljub Fri-emu pomirjujočemu odmahovanju opra^         «I in opazil,
oa se p někdo Lotil Sivanja in na sredi odnehal. Na koncu pretrgane niti »<• zagotovo popřej visela Sivanka. Poskusi] sem jo najti, vendai      n v somráku komaj razloCil ti
vsebino Spranj v pí                           nelem ladijsketn
podu.
"Fric, a bo tvoj         uď' '
" K'lga,   ne  sen!   Saj  jih  ima  Se!   Za                           taradi
ikc malenkí        Zivljenji                                                   ob*
ne sestavné dele! Zdaj bo                                         a gledala
11 Ja, veŽ da. Ampuk jaz bi raje v dvoi         Meni gle
skozi majbno okno ni tisto
"Grern - tabo. Naj tudi jaz enkrat vidim film kot vi, navad-ni Hudie."
Stekla sva v dvorano in se sklonjena připlazila do sedem devet in sedem osem. Film se je začenjal in tipa, po viď podobna sosedu Romanu, sta se vozila z motorji. knlila z rokami in se spogledovala. Poiavil se je naslov Easy Rider. pod njim pa prevod Goli v sedlu. Zdaj sem vsaj doumel, zakaj so jugoslovanski prevodi filmskih naslovov radí vsebo-vali holi udarne besede, ki so namigovale na seks. Verjetno jib je zaradí tega prišlo gledat več ljudi. Razen v kinu Odeon, sem grenko pomislil in nehote jezno pogledal profil ob mem.
*7
Viděti je bil ... okamenel. Nagnil sem se bliže in z olajšanjem zaznal, da se vedno duha, Četudi komaj slut no. Zgrabil me je za roko:
'To je to! TO! Greva ven! Zdaj vem, kaj bi rad počel v življenju!
Stekla  sva ven,  pospremljena  z  zbadljivkami  in  nekaj ižgi. Fric se je naslonil na vitríno in si hladil čelo. "O! O!" je vzdihnil in na steklo položil tudi obe dlani. "Fric? Kaj je tiarobe?"
"Nič   ni   narobe!   Bjga,   zdaj  je  sele  vse  skupaj   dobilo smisell"
Pogledal me je s sijočimi očmi. A te gnjavijo že celo šolo, da moras vedeti, zakaj si in ka bos počel? Ja? Ko vsi vemo, da bomo dělali v Železami! Ampak meni je kapnilo ... přej ... po moje zato, ker sem prvič gledal film od blizu in ker je tako velik, gromozanski! Večji od mene! Pa me je zadelo! Ampak zdaj vem! VEM!" "Kaj?"
"Vem, kaj hočem!" Ničesar nisem razumel. Spět. "Pověj, prosim!"
"1-iga, veš, da ne znaní držali skrivnosti pred prijateljem. Poslušaj: hočem se voziti z motorjem!" "Kje ga bos pa dobil?"
Fric se je zvito zarezal in zviška pljunil ob zid. "Ni problema. Pejd z mano!"
Šla sva za zadnjo stran stavbe in trajalo je, předen so se nama oči privadile na terno.
'Tu! Poglejl" je Fric pokazal na senco ob židu. Še malo sem moral pocákati in se naprezati, předen sem videi, kaj mi káže.
ifoS

■M        DK
.isem mogel skřiti razočaranja:
'To je moped, to ni motor!"
Fric je poskočil od razburjenja in takoj se je bil priprav* jen stepsti:
"Pa kaj? PA KAJ? A srno mi v Ameriki?" INismo.
"No?   li, ki vse veš, kolikokrat je Amerika večja od Jugo siavije:
"Desetkrát. Približno."
"No, kolikokrat je bil listi motor v (i I mu boljsi od tega Desetkrát?"
Moral sem se strinjati.
Fric je zmagoslavno pribil piko na i:
"To, kar je za Amerikance motor, je za nas moped!"
Položil je roko na zamaščeno in zamazáno, precej obdr gnjeno kovino dávne svetlomodré barvě:
"Hočem ga. Hočem ga, zdaj!" Zakaj pa ..."
"Ker je zaklenjen," je z zagrobnim glasom dodal Fric.
Prikimal sem in se že pričel obračati za odhod, ko me j zgrabil za suknjič in me sunkovito obrnil. Gorel je od navdu-šenja:
on, samo to li řečem: Brez mopeda - ni svobodě!"
"Ampak ...'
\k\ ampakl Še danes se bova vozila! Greva nazaj gledat Im, da sc Se kaj naučiva, med naslednjo představo pa bova nuli tnidva že culila veter v laseh!"
Med představo se nisem mogel več zbrati. Hudo me je íkrbela nenadna Fričeva obsedenost in obijuba vožnje s ledaj še zaklenjenim mopedom je lahko pomenila samo eno. ric ni opazil ničesar. Nepremično je buljil v plátno tudi
•at, ko so osebe zgolj sedele in se pogovarjale, motorjev »a ni bilo viděti.
Prvá sva se zbasala iz kina in takoj zavila proti zadnji itrani. Poskúšal sem ga odvrniti:
"Ej ... kaj če ne bi ..."
"Ne trapaj! Fotr rabi moped sele po tej predstavi, da odpelje role na zadnji avtobus. Do tak rat ga bova že vrnila."
Nad mopedom je moral še nekajkrat globoko vdihniti, předen sva staknila glave.
'Ti boš stražaril," je rekel. "Zdaj ti bom raz ložil, kako se giblje sovražnik."
"Kdo?"
"Fotr, osel! Tako pravijo v vseh filmih, lahko bi se že naučil! Pejd z mano."
Šla sva do vogala in pogledala proti bifeju. Skozi izložbo sva videla le tri pražne mize in natakarico, ki se je naslanjala ob sank in si barvala nohte.
"Poslušaj dobro," je zašepetal Fric. "Fotr připraví prvo rolo, požene projektor in gre v bife. Zapomni si formulo: ena rola sta dva pira. Fotr naroči zmerom dvakrát več pirov, kot ima film rol. Kápi raš?"
Sem.
i/o


"Potem pa čaká in počasi pije. Tako, enakomerno. Ko spije zadnji požirek iz prve flaše, je rola na polovici. Ko konca drugo flašo, ve, da ima še par minut do konca role.
(stane, gre in jo zamenja. Se nikoli se ni zmotil, še nikoli ajebal. Super kinooperater je! Še ko je vrtel V vrtincu, oba dela skupaj, je imel na koncu toliko moči, da je přišel ugasnit irojektor."
Ponosno me je pogledal.
"Zdaj pa pazi! Gledal boš, in ko fotr pride in sede, mi das znak in křenem v akcijo."
"Kaj boŠ naredil?"
Iz žepa je potegnil nekaj drobnega in moral sem napěti oči, předen sem ugotovil, da gre za Lasnico.
lírrv                           «O"
11 to znas!
"Gledal sem v filmih» Vtakneš jo v ključavnico in nekaj drmaš, pa se odpre* Ajd, pripravi se!"
Namestil sem se za vogal in čakal. Nisem se dobro počulil. Predstavljal sem si milicnike, ki naju odpeljejo in zapro. Nakar pride moja mama ... iMe je že oblil pot.
Rahlo sključena postava v dolgi modři delovni halji je prečkala cesto.
"Fric! Tvoj Fotr!"
Odprl je vrata bifeja, spustil v noč mehiški napěv in videi sem ga, kako je sedel za mizo ter nekaj rekel natakanci. Popihala si je nohte in krenila za sank.
Pokukal sem k Friců. Res je v ključavnico verige vtaknil lasnico in jo drmal.
Natakarica je postavila na mizo kovinski pladenj, iz katerega je štrlelo šest šteklenie. Fričev oce je segel mednje in potegnil ven kozarček ter ga počasi pričel srkati.
"Fric! Nekaj je narobe, ne pije pira, nekaj drugega pije. Šnopcalikaj!"


»7'

ÍSošolec je od drmanja že hropel. "Brez  panike!   Pozabi]  sem  povedali,  to je  pclínkovec. (ilmske riovostij veš! Poro&la so sc končala in film sc je pričel. Oče ga je izpijal Av i/ steklenice, Fric ic mastno zaklel. A ne gre: "Zlomila sc mi je, prasiea!" "Kai pa zdaj?"
Ix žepa je potegnil drugo lasnico in mi jo pokazal, "Ne skrbi. Jaz sem proFesionalec!" Vrnü se je k prejšnjemu opravilu. "Kako je?" me je vprašal.
Film lepo teče," sem ga potolažil. Na sredi prve role mi je nekaj težkega priletelo v hřbet in eneče padlo ob tla. Ključavnica. Fric se je režal od ušesa do ušesa. "Billy, greva!"
"Greva, Wyatt!" sem mu še sam odgovoril z imeni moto-;tov iz Filma.
Moped je vžgal eksplozivno in naju zavil v oblak dima. Speljala sva v hřib, da naju Fričev oče ne bi videi. Motor je rjovel, smrdelo je po bencinu in počasi sva se premikala po stranski cesti.
"POTRPÍ!" je zarjovel Fric, "BOŠ VIDEL, KAKO ŠIBA PO HŘIBU NAVZDOL!!!!"
Zapeljal je na glavno cesto in res sva počasi povečevala hirost. Nagnil sem se mu čez ráme in pogledal. Kazalec je ležel proti številki dvajset.
"TO GRE TRIDESET!!!! BOŠ VIDEL!!!! GREVA NANAJVEČJ1 HRIBÜ"
Zavil je na odcep, ki se je naglo spustil navzdol, prečkal najožji del továrne in se vzpel v nasprotni hřib, med hiše. fa
72
SO)
h grád
ill na om straní
ne
notraj Ž
elezarne so tovo<
re prevážali z vlaki, in ko sva zdrvela po bríb
a je cviljenje blažilcev sk
u, sva se
divji ti rov, da je cví
motor. JNä drugi stráni sva pocákala, ker so spustili zápor-nice, nato sva se vrnila. Spet ponovila vožnjo.
"A SI VIDEL TRIDESET? A?"
Nisem. Znova sva se postavila na vrh hriba, pocákala dvi zapornic in se odrinila z nogami. Bel plastični kazalec je res skoraj dosegel trideset, předen mi je skakanje po tirih pretre-slo sliko v zamikajoče podobe.
"FRIC, VRNITI MORAVA MOPED!!!!"
Najprej m hotel slišati, a ko sem zagrozil, da se ne bom več vozil z njim, se je vdal in odpeljala sva se nazuj.
Ves prepoten od razburjenja sem pokukal izza vogala. Tekli so zadnji požirki filma. Fric je pobral verigo, jo dvignil do višine oči in obstal: Ne morem!"
"Kaj?"
"Ne morem. Moped je moj!"
"Ni tvoj! Od i\ ojega očeta je!"
"Njegov je, umpak pripadá meni. Ľsi\ arjena sva bila drug za drugega. Celo življenje sem čakal, da se mi to zgodi in zdaj ne bom zajebal! "
"Obljubil si, da ga boš vrnil!
"Vem, am pak to je močnejše od mene! Ce sva za skupaj, zakaj bi morala biti narazen? Pa hrepeneti drug po drugem/
A?"
Pogledal sem moped. Iz izpušne cevi se je vil tenak pra-
ien.
"To ni nič! Nisem tip, ki bi lahko kar nekaj sanjaril! Našel
.     . *»» sem smisel svojega življenja in to je to! Pomagaj
abil je moped in ga priČel tiščati proti česti, [zhodná so so odprla in prví obiskovalci so stopili na piano, [2
r-'na je donela glasba zaključne špice. \           NAZAJ!"
ľokrat sva poskúšala na drugo stran in po nekaj metrih zagledala Fričevega očeta, ki je zapuščal bife. Okamenela a. Ni naiu videi« Natakarica je pogledala na uro in ugasnila luč.
Stala sva neodločena in se spogledovala. "Fric. prosím ..."
"NF!"
"NE!"
Glasba je utihnila.  Slišala sva pogovore odhajajočih in íkripanje težke závese, ki je lezla preko platná.
Fric je strměl v umazaná vrata, ki jih nihče ni uporabljal in so se skoraj izenačila s sivino židu.
" Kaj pa je to?" sem ga vprašal.
"Prvič vidim. Očitno drvarnica za odrom/'
Po žepih je iskal lasnico in je ni nasel. Zacel je divje stře sáti kljuko. Odtrgal jo je, in ko je še nekajkrat butnil ob les so se vrata odprla. Porinila sva moped v terno, vrgla vt za njim in po najboljših močeh prikrila sledové vloma.
S ploskí sva si cedila dlani in se poskúšala urediti.
"Moped je moj! Samo jaz ga bom še vozil!" je pljunil Fn in nikoli še nisem slišal trdnejše zaobljube.
Glasbeni pouk
IVi glasbenem pouku .sem hotel dobro razmisliti o seda-mem stanju poti do gramofona. Zastrmel sem se v Titovo sliko in se najprej osredotočil na Pentangle
Vitalijanski trgovini jih nočejo, ker se jim ne splača. Tore; gre za skupino, ki jo poznamo samo mi, glasbeni strokov-njaki, diskoťili, ne pa tudi množice, in po njih zatorej ni povpraševanja. Kaj, če bi šel v Gorico in jih zahteval? Vsako soboto so proti Italiji vozili polni vlaki, mesto se je skoraj selilo po nakupih. V ponedeljek je šola primerjala kavbojke na zvonec, majice, peresnice, barvice in tisoč predmetov, ki j'h je bleščeč videz postavljal izven naših trgovin. Še nikoli msem prestopil meje - potni list sem imel od lanskega pole-tja, ko se je Nona odločila za romanje na Sveto goro, vendar so obiskovanje pripravljalnih maš in priprošnje svetnikom tr*jale tako dolgo, da se je začelo jesensko deževje in je Nona Potovanje prestavila na naslednje leto, če bo še živa.
I    i          n
Razred je klepeta! tri papirčki so Leteli povsod. SoSoIcÍbo rvijali cevi \/ listov papirja, iz oslinjenih koščkov pa dělali kroglice in |ib pihali po učilnici.
Č<          n  pivko  meje  sam   ...  in  obisk   ponavljam  vsa
teden. se me bodo v trgovini zapomnili in Pentangli še vedno bodo /adosi i komerci alni. "KconX'itton! Pred tablo!"
Vstal sem in šel. Resnici na ljubo sem tudi jaz imel že dos Krupa.
Tovarisica je v obraz bolj pordela od koslima in s podplati
lakastih čevljev besno tolkla ob parket. Tudi njo sem dosti-
krat videl \' knjižnici, četudi ne s knjigo, marveč v pogovoru
s kniižničarjem, a nikoli, kadar je bila tam prodajalka kart.
Na nek náčin sta si bili podobni: obe urejeni, našminkani, z
natopiranimi lasmi in obe krepki ter s podobnim besednim
základom, le da je učiteljica glasbe rada dodala kako opom-
bo iz notnega zapisa, recimo dolce ali pa con brio.
"Egon, zapoj Sivala je deklica zvezdo."
Odkrehal sem se. Nastala je skoraj popolná tisina.
Odpel sem žalostno pesem o mladi partizanki, ki si ravn
šiva partizánski simbol. Znal sem samo prvi dve kitici.
"Šedi!" je rekla tovarisica in napotil sem se nazaj v klop.
Razred ni bil več le tih, docela onemel je, kot bi ga poko-
pale tone zemlje.
"Tako!" je rekla tovarisica, "in če ne bo miru, bo Egon spět šel pred tablo in še kakšno zapel!"
Xihče se ni do zvonjenja upal niti premakniti in lahko sem premisljeval v miru.
Kaj pa, če bi ... pogledal sem po razredu ... vsi, ampak čisto vsi sošolci šli v trgovino in zahtevali Pentangle?
Do konca ure sem  napisal paketek listkov z naslovom trgovine in z imenom skupine, takoj po zvonjenju pa kreni
obhocL Skoraj tretjina razreda |e šla v Gorico že to soboto in vsi so obljubili, da bodo vprašali za ploščo. Mogoče so sc sc vedno báli mojega petja? Nekaj sc jih je celo spomnilo poslopja, bojda je hak ob poti.
^Edino k Maji nisem upal kar pristopiti in sem zbiral ogum. Ko srno se selili v drug razred, sem stopal tik za njo in šošolko, s katero se je pogovarjala, ter v rnislih vadil nago-ror. Mimo je přišel nek osmošolec in spotoma zavpil Maji:
"Ejjo, a bi šla z mano poslušat plošče?"
'Ne," ga je zavrnila in potem, ko smo ga pustili za sabo, dodala, zadosti naglas, da sem slišal tudi jaz: "Z njim pa res ne. S kom drugim pa, mogočc.
Nahitro in spotoma me je oplazila s pogledom. Izdale so me noge, moral sem se nasloniti na zid in nekaj čaša globoko dihati. Uvidel sem, da je čas za resno akcijo. Med urami se
[isal nove listke, ki sem jih med odmori delil po celi soli. Šele po pouku sva s Fricem sedla na svoje stalno mesto Dim sem že občasno poskúšal povleči vase, četudi se mi je želodec še upiral in se mi je še vedno vrtelo.
I    "Kaj delaš s temi listki?" me je vprašal. "Rabim eno ploščo," sem bil skop. Gledal me je in ugotovil: "Ni   fer.   Stalno   imam   občutek,   da  imaš   neke  skriv náčrte, ki jih meni nočeš zaupati. A je za Majo?"
<> '•
Tega rte bi nikoli narodil. Moja mama stalno govori, kako vni smo in potem nosí domo\ samo šaro. "A sic ros Cisto brez denarja?"
'\la. smo. se mi zdi, No. tako zelo pa spet ne. Kadar vidi apis ugodno ali razprodajaj pa kúpi, čeprav tistega sploh ne abimo.
"Kaj pa gramofon?
"Nic." "Kako nic?"
Poskusil sem posnemati Fričev náčin pljuvanja. Ni se posrečilo.
"Še do plošce ne morem ... Strie Vínko je umri, Nona m da. drugih pa nimam."
"Ejga, malo preveč jamraš, veš? Naredi náčrt, boljši spomin imaš od mene, bo že nekaj. Čakaj, čakaj, a nimaš zdaj enkrat rojstnega dne?"
Ja.
"Bo darilo?"
Ze sem odprl ústa, da bi mu razložil, vendar nisem möge] Zvenelo bi preneumno. Zgolj zamahnil sem z roko.
"Kaj pa regres?" je vztrajal.
Globoko sem se zamislil. Res se je bližalo poletje in čas, ko so delavci dobili dodatno plaČo, s katero naj bi si privoščih dopust. Železárna jim je dala bone za nakup v trgovinan, tudi v oni z elektromaterialom.
'To bi pa šlo ... Móram razmisliti ..."
Fric je postal ves zadovoljen.
" Kjga, zato pa so prijatelji. A, sem te dobro spomnil, a?
"Ja, moja mama bo ..."
Ostro me je prekinil:
"Stop!"
"Kaj je narobe?"

"Prav  na Živce mi greš s tem moja mama, moja mama. akai ne govoriš" kol vsi normálni Ijudje? Reci moja tastara,
ajl
"Fric, to pa ia ni važno!" "Je, je. Reci!" "Moja ... tastara/1 "Super! Daj se enkral I" "Moja tastara!"
'Paše, a? Kaj si hotel povedati?" "Ja, moja ma... tastara bo ... Zdaj sem pa pozabil!" Zasmejala sva.se. Pogledal sem ga in se odločil.
"Fric, zaupal ti bom skrivnost. Greva v telovadnico." Široko se je nasmehnil in mi sledil. Pred vrati sva prisluh-nila. Nikogar ni bilo slišati. Splazila sva se noter in Fric je kar mencal od pričakovanja. Peljal sem ga do štirih plezalnih vrvi,
Nagnil je glavo nazaj in si jih ogledal do vrhá. "A to je skrivnost?" Zvenel je razočarano. "Morava splezati gor."
"Ni govora. Osem let me poskušajo v to prisiliti, pa se jim ni posrečilo! Da se bom jaz trudil in potil! Nikoli!" "Fric, prosím!"
"Aod spodaj ne morem viděti skrivnosti?" 'Ne, do vrhá morava. '                                                       ^^
'řičel sem plezati. SoŠolec je nejevoljno odvrgel torbo in sledil. Stokal je, že nekajkrat skoraj odnehal, vseskozi pa reklinjal in samo ob mojem obilném spodbujanju sva přilezla do nosilcev. Fric je popolnoma rdeč lovil sapo. "Zajebavaš se iz mene," me je obtožil. "Ne, res ne. Poglej, namésti jo takole."
'79


Pokaza! som mu, kako naj s stegni objame vi v. daj s,- pa malo spusti, za nekaj centimetrov." Ubogal ie.
"A cutis kaj
Kaj pa naj bi bilo?" "Potom nimaš dobro naravnane vrvi. Poglej, takole!"
et sva se malce spustila. Fric je rahlo vzdihnil. "Zdaj pa, ko se bova spuščala, stisni stegna. Močno! Sti ni. spusti, stisni, spusti!"
Poskusila sva in tokrat se mu je iztrgal globok vzdih.
A cutis ľ
"Ja," je priznal in zvenel je čudno odmaknjeno.
"Moral boš trenirati, ampak to je princip. Stiski, popu čanje. Stegna, vrv, pa tam vmes, no ... Počasi se spuščaj."
Gledal sem ga, kako drsi navzdol in po močnem hropenju redel, kdaj je veščino zapopadel. Pristal je z močnim krikom n se zvalil po tleh.
Posvětil sem se svojemu spustu.
Fric je še kar ležal. Po notranji stráni hlačnice se mu je mednožja šírila mokrota.
Dolgo sem čakal, předen je přišel k sebi. Spravil se je i noge in se opotekel k vrvi. Jo přijel in jo gledal, kot bi )0 prvič videl.
"Kdo bi se mislil!" je izdavil. 'To je bil najboljši seks moje-ga življenja! Z všemi sem že! Z vsemi, Egon!"
Ganjeno se je zazri varne.
"Ejga, z Italijankami - Ornela Mutti je res najboljša! -z vsemi tistimi Dankami, Svedinjami in Nemkami! Z našimi žrtvami okupatorja! Z vsemi! Ampak kaj takega, da me super seks čaká v telovadnici! Saj to ni mogoče! Koliko Tarzanov sem videl, pa nisem zakapiral v čom je njihov čar. kaj je lahko tip videli tako zadovoljen sam z vrvjo sredi džungle!"
180
Zmajeval je / glavo in parkrat udaril s čelom ob vrv. "Povej mi, a sanjam?" me je vprašal. Odkimaval je in se mrščil:
"Ce se to razve, je današnje civilizacije konec! Babe lahko irno izumrejo, nihče več jih ne bo niti povohal!" Přijel se je za glavo in si obrisal pot s čela. Pokazal je n, konja z ročaji.
"A greva še na tole?" Zakaj pa to?" sem se začudil.
"Ja, sem mislil, da imaš z njim tudi svojo foro? Kako naj em, če že vsa leta špricam telovadbo?" "Ximam, jaz samo plezam. Pojdi, greva!" Pobral sem torbi in mu podal njegovo. Prijel jo je le toli a. jo je spět vrgel ob tla.
* vrvem.
Luč
Kino je imel prost dan, Frica ni bilo nikjer, zato sem večer preživel v čitalnici m najprej prebraJ novo številko glasbene revi
•íNUtar ne jočl mama, če bom moraa nekega dne sta-an od tefbe. Ta dam je Ae daleč. Raje pamisli na Jeta, Id jih bova ée preéivela skupaj. Nikar ne misii na ttoti dan, saj sem še vedioo při tébi in sítnice bodo Se dolgo ovefcele pred twoul-mi watt. Nikar ne jafid, tudi če te bora moraj »pustiti, usoda naju bo elerj ko přej spět odružila. TVídi ko boča veläc, bom ttvel samo nate, ne bo ti tardba vet akrbetí. Seoddai ti bom grád r kafařem bova iLvela čisto sama in vsak dar» ti bom priipowodovai, kako rad té imam. Máti sfcrtň za flvojega otroka vse flrvltfenje, bedi nič koliko noci, otroik pa tolíkokrat poza-bl nanjo ...«
Ni čudno, da je mama tako navdušena nad Heintjern, četudi ne razume nemško. Sam sem le zagledal njegovo sliko in naj raje bi pljunil nanjo. Na svetu je toliko dobre muzike, nekomercialne, zakaj se mi pod nogami vedno piete tak ogabnež, ki je za povrh všeč samo penzionerkam? Prižgem televizor pri sestrični — on, odprem revijo — on; ko bi moral vse misii posvětiti pridobivanju gramofona, me zmoti in vznejevolji. Zapri sem platnice in stopil do pulta pogledat razpostavljene novitete. Heintje mi ni šel iz glave. Zacel se me je polaščati občutek, da sem nekaj spregledal. Zakoračil sem nazaj do mize, spět poustal revijo, še enkrat pogledal 1 k-intjeja, znova vstal ...
Se zavedel očitajočih pogledov štirih upokojencev, ki
sedeli vsak za svojo mizo. Zardel sem in sedel.

182
Oi
I [eintje ...
Znova sem prebral převod besed i la. Mama ...
Divje sem iztrgal list iz zvezka in prepísal besedilo nanj. lanil sem pokonci in stekel skozi vrata. Ni me več brigal a vsi strmijo za mano. Domov sem šel le v skrivališče po nekaj Noninega de 'a,  /alem  pa v  trgovino  2  elektromaterialom*   Kupil  se ajmočnejšo žarnico, kar so jo imeli - 250 W je pisalo kaliu i. Prodajalec jo je preizkusil na vtičnici pod pultom že hotel komentiratí, pa se je na sredi premislil. Ni bilo vid li, <la bi se mu zares ljubilo.
V kuhinji sem přivil žarnico. Ni se mi bilo treba ukvarjati / leštěncem, ker se je motna béla krogla že zdavnaj razbila, mama pa še ni kupila          . četudi je o njej dostikral gov
rila. Ko sem pritisni! stĺkalo        e prostoi          tlil do zadnj
olbinice. Se Nona je med molitvijo pričela meiikati. ( il sem lui   in Šakal. Na miz           imel pripravljen li
mi   je  dn        e besedila v glavi zatakxtilo,  se
pogledal nanj.
Ko se je oglasila večerná       na, nil znal ponoviti v pravém v         m redu. Stekel sem v ko
nico in viakml gla\ o pod ledeno vodo. Se obrisal in s-- trudi dihati poíasi in globoko.
Mamini koraki na stopnicah.
Stopil sem do stĺkala, se obrnil proti vratom in čakal. opila je.
"KAJ PA../'
Prižgal sem luč. Prostor je zažarcl. Mama si je zakrila
s hrbtiščem dlani.
"MAMA, N Ľ J OČ I ..." sem zacel in dvakrát zdeklami celo besedilo brez ustavljanja. brez napak in ne da bi pogl dal na list.
díl

a
TUM KOBOMVELIK, BOMŽIVE NE BO N TREBA VEČ SKRBETI. SEZIDALT1 BOAT
IAD, V KATEREM I30VA ŽIVELA ČISTO SAMA, IN VSAK n\N TI BOM PRIPOVEDOVAL, KAKO RAĎTE IMAM."
Ko sem končal, je mama ihtela v robček.
TRK.MALOKRATSESPOMNIŠÍPREMALOKRA SIN MOJ! KAKO SEM SREČNA! PA KAKO LEPO NAGLAS SI DEKLAMIRAL!"
Prižela me je na prsi in me čvrsto stisnila. Potem je odšla na stranišče, jaz pa sem hitro zamenjal žarnico. Ko se je vrni la, me je dolgo gledala in nazadnje prikimala:
"EGON, VČASIH MI PA ZBUDÍŠ UPANJE, DA BO NEKOČ ŠE KAJ IZ TEBE! VEM, DA BOŠ KMALU SPET VSE UNIČIL, AMPAK PREJ ... SI VIDEL, KAKO LEPO JE BILO? RAZSVETLIL SI MI ŽIV LJENJE! SAJ ZNÁŠ, ČE HOČEŠ, SAMO PRE-MALOKRAT SE POTRUDIŠ!"
"ŠESE BOM, MAMA!"
Spet me je objela.
"LEPO JE BILO, LEPO! TRUDI SE ŠE NAPREJ! JAZ BOM PA OB TEBI! ZA ZMEROM!"
"JA, MAMA!"
"VSE JE BILO VIDĚTI LEPŠE! TUDI PROSTOR, je řekla.
"JA, MAMA, SAMO ŠE GONDOLA JE MANJ-KALA ..."
Strinjala se je.
"RES, BOM VPRAŠALA ..."
"MAMA, A GREM ĽAHKO V ITALI JO?"
"Kaj pa boš tam?"
Zacel sem se prestopati in motoviliti.
("ROJSTNl DAM SE BLIŽA ... PA SEM MISLJL .. r                  <Ji-:..."
\   RKS Bl BILA LEPO VIDĚTI TAM NA RADIU .. RAV, ČE JE PRESENEČENJE, POJDI! KDAJ PA? "Naslednjo soboto." Kasneie se je k mojemu nakupovalnemu izletu še enkra
nila. Kar nenadoma je řekla:
SAJ JO RABIMO!   IMAMO ITALIJANSKI PRIEK.   ZAKAJ   NE   BI   IMELI   TUDI   NJIHOV KD JE?"
Pôstna kočija
Med odmori sem prepisoval šolsko snov še v Fričeve zvezke, sai sta mu roki mrtvo viseli ob telesu. Zaradí bolečin iu niti premakniti ni mogel. Sploh je samo strměl predse in včasih potiho zastokal. Med poukom sem dostikrat kinkníl, ker sem noč povečini prebedel. Najprej sem počakal, dokler nista mania in Nona zaspali, potem pa sem se splazil k mami
Í emu vzglavju in ji šepetal na uho: "Gramoton ... Heintje ... gramofon ... Heintje ... Tudi ko om velik, bom živel samo zate, ne bo ti treba več skrbeti. Gramofon ... Heintje ... Sezidal ti bom grád, v katerem bova živela čisto sama ... Gramofon ... kúpi ... kúpi ... Heintje ... in vsak dan ti bom pripovedoval, kako rad te imam. Gramofon ... Heintje ... gramofon ... kúpi ... kúpi ... Heintje ..."
^   Zaspal sem za kako uro in ponovil recitacijo vsakič, ko em se zbudil. Prvič v življenju sem imel náčrt in p rvi č sem o nečem odločal. Vznemirjenje me je kar nosilo sem ter tja. Med glavnim odmorom sem Friců  prižgal cigareto. Se kadil je někam odsotno. "A greš z mano v Italijo?" Ja ... ja ...
"Naslednjo soboto?" Ja ... ja ...
Nisem vedel, ali me sploh sliši oziroma razume.
Po pouku je Fric kar sam zavil v teiovadnico in obstal pod
vrvmi. Dol go je strměl vanje, in ko sem se mu drznil pogle-
iti v oči, sem videi, da se mu v kotičkih nabirajo solze.
/ 'llanjo sem mu stisnil ráme.
ľne ... kaj je:
186

F      hnil je, no da bi odtrgal pogled. Mar m to nekaj najhujšega," ie rekel, "kar se lahko zgodi moškemu? Da bi, pa ne more? Ko si strašno, strašno želiš, telo ne uboga več in ni nič od tebe7" Videi sem, kako trpi.
skúšal sem ga potolažiti: "A greš k zdravniku?" Ni govoral  Nihče  ne sme izvedeti!  To je samo moja
StVi
Srče me je bolelo, ko sem videi, kako mu je hudo. Moral
r m ga potolažiti: Hi. jutri ali pojutrišnjem te roke ne bodo več bolele, pa bos spět lahko! Saj musklfiber ni za zmerom!"
"Ce bi bil, bi se kar ubil!" je odločno rekel. Vseeno pa je pustil, da sem ga zvlekel iz telovadnice. Zmenila sva se, da se dobiva zvečer v kinu. Bojda je na sporedu nek vestern z naslovom Poštna kočija.
Nona je med glodanjem krompirja z dlesnimi večkrat zamišljeno pogledovala po stanovanju.
I   "Kaj pa je?" sem jo vprašal. "Ne vem, kaj je to. Ne vem," Viděti je bila zelo žalostná. "Ko sem bila mlada, je v mojem mestu živel fantek, šest let je imel, ki je nekoč dvignil roko nad mamo. Takoj je pádel mrtev. Pokopali so ga. Že naslednji dan je iz groba pogledala njegova roka. Tista, ki je udarila mamo. Zagrebu so jo. Pa je spět prišla ven. Kar naprej, Ko so po enem letu grob odprli, so videli, da so od telesa ostale samo polomljene kosti in posušena roka."
"A je prišla na obisk njegova duša? "Nisem je videla, sem jo pa slišala. Ponoči-
(Zatopil sem so v lupljenje m nisem upa] dvigniti pogleda. Nadaljevala je: "be kar bega po svetu, uboga dušica." "Pa si prepričana, da je to tista duša?" "Seveda.  Kdo pa bi lahko o materi  pripovedoval take stvari, razen šestletne duše, ki že skoraj stoletje blodi po svetu, priklenjena v posušeno roko, za sabo pa vleče zdrob-Ijene kosti?"
Globoko sem se zamislil in se res nisem mogel spomniti nikogar drugega, ki bi ustrezal opisu. Noeoj bom moral deklamirati tiše.
V kinu sva s Fricem zasedla svoji stalni mésti. "A veš," je končno spregovoril zaodtenek bolj zbrano, "da se zdaj prav bojim gledati filme iz dvorane. Sem se vprašal, če me niso mogoče motoristi tako zadeli, ker sem prvič videi velik film, ne samo malo sliko." A greva raje gor:
" Ma, ne. Danes so kavboji, mogoče bova med drugo pred-lavo kradla že konja!" Zasmejala sva se. "A so te motorji minili?" "Pha, nikoli! Motorji ostanejo za zmerom!" Luči so ugasnile in zavesa se je pričela razmikati. Ko se je popolnoma razprla,  se je  v desnem  kotu  platná pokazal parkiran moped, pred njim pa na tleh ležeča veriga. "O!" je bilo vse, kar sva lahko řekla.
Dvorana se je valjala od smeha in utihnila kot odrezaná le, ko se je med novostmi pojavil Tito, ki se je s svojo ladjo Galeb in obnjo prislonjenirn mopedom odpravljal na pot v neko daljno državo, in nadaljevala s krohotom pri naslednji novici. Štosi, pripombe in smeh niso potihnili niti takrat, ko
e je moped znašel sredi najbolj dramatičnega prizora: Indi-
so napadali  post no  kočijo,  preskakovali  s konja n onja. s konja na kočijo, s kočije na moped, z mopeda na onja in t ako dalje.




*
Gori
\ lak             ustavil, tiri pa so vodili naprej v neosvetljeni
mel. Sledili srno |im, so pretipali <\o židu, ki jih je na drugem koncu požrl, in so po ozkib stopnicah povzpeli na površje. Dosno sou dodali rdečkaste strešnike stare Gorice, ki je po drugi svetovni vojni pripadla Italijanom in se je zdaj imenovala Gorizia, levo pa betonske bloke mesta, ki se je prav tako imenovalo Gorica in so ga komunisti postavili o na noxo, iz principa.
S Fricem sva hodila skupaj. Njegova dobra volja ter moje vznemirjeno pričakovanje sta tvořila zabavno mešanico, ki je nepřestáno pokala v smetni, zbadanju in režanju nad malen-kostmi. Fric je v zadnjem tednu uspel najti razmerje ali mogoče bolje řečeno ravnotežje med zmogljivostmi telesa in željami. Krátka majica, ki jo je nosil na vroč poznopomla-danski dan, pa je na rokah odkrivala prve mišice. Sam se ~ si suknjič zavezal okoli pasu, najlonsko srajco pa odpel z vsaj tri gumbe.
Globoko na dnu sem se rahlo bal tujine, a tolažili so m radostni obrazí sopotnikov in občutek varnosti v množici. Pa tudi to, da sem se itak vedno vsaj malo bal vsega. Spomnil sem   se  grozne   izkušnje   tete   J ulije,   ki  je   odpotovala v inozemstvo takoj po vojni, ko so bile meje še povsem zaprte in tanki na položajih.  Dělala je kot čistilka in vstopvla n napačen  vlak.  Se  předen  je  opazila  pomoto,  se je začei premikati in se ustavil sele v Nemčiji, Izstopila je v so vraž deželi, v plavi halji, z rúto, ki ji je držala lase nad čelom, s sirkovo metlo v eni roki in polnim kovinskim vedrom vode drugi. Zaprli so jo in zasliševali, češ vohunka, ona pa si samo želela nazaj, ker je vedela, da ji nadur ne bodo priznali.
i
|C)0
SP
treb dneb
ložili na vlak,
ustiu so jo \jv 11 en uiicu m jo naiozni na \iak. ťo povrat o je /asliševala naša tajná policija in ni dosti manjkalo, da ji iso sodili   zařadí  disidentstva.   Ko sem  prvič   sliŠal  to pripoved, sem  pogleda) v slovar in ugotovil, da beseda označuje tište, ki so zapísaní propadu.
Vlak so napolnili tudi sosolci in dosti mi jih je zatrdilo, da 30 res šli v trgovino in zabtevali Pentangle. Trgovec je bojda obljubljal dostavo že danes. Zařadí moje neučakanosti sva s Fricem kmalu povedla kolono,
Vse skupa] je spominjalo na enega legendarnih partizán« skik pobodov, o katerib srno se učili v soli, le snega in mra ni bilo, Večina je nosila          tpane sandále ki so med hojo
razpadale, noge so tiéale v blačah, ki iib je zapustil prad punce so nosile mamina krila, znojili srno se v najlonskih
ijcah in bluzah. Ces          peljala ob                                 in
zgodbe o miniranem polju so kro/ale tudi med nami, Čepra\ je tráva zelenela nedotaknjeno. i-                          di v nati
HJ0S1 n                      mo na poboí ju naj1             Kí iba * ideli
kamno\ sestavljen ogromen             NAS  I ITC). Pripeiačili
Brno do mejnega prehoda in stranska                       Iružila i
glavno, polno avtomobilov, ki so že čakali v vrsti, Pazljr sem gleda] vanje         je šla bojda po nakupih v halil*» tudi
MLaja, a z avtom in         li, ker se je oče bal. da n«              i v
slabo družbo.  Policaji in carinii             tomobilistom samo
kimali in le redki so odprli prtliažnik. Pěšci srno se morali postaviti v vrsto. ki se je vila skozi podolgovato cannsko stavbo, in skoraj vsakega so pretipali. Mene še posebno, četudi setu si přej /apel srajco in oblekel sukniié ter poskúšal urediti irizuro; verjetno ravno zaradí tega in ker sem bil med naibolje oblečeními. Ytaknili so roke v vsak žep in presioli denár. V tajino srno lahko nesli zelo malo denarja in
/.a
plembe
so povz
íle slasne nápade joka. Na italijans
191
I
api Ľ) m uas komentirali s
Irani so nam le
Do mesta je vodil dolgdrevored in ob njem sosežezačele prve trgovine: banáne, káva, margarinu in ponaredki sk<>i-skega viskija. S Fricem sva takoj lekla v trgovino Old Swan, majhno napol klet s ploščami, naloženími v lesene predale. Toliko jit še v življenju nisem videi na kupu; natančneie, sploh nisem vedel, da jih toliko obstaja.
Sel sem do pulta in debelušastemu prodajalcu z majhnimi, okroglimi očali, svetlečo brado in lasmi izrekel čarobno ime:
■Pentangli."
Predstavljal sem si vse mogoče nikalne reakcije, a doživel najlepšo možno.  Moški se je nasmehnil, češ ne mores me
Í>resenetiti, in segel v eno od kartonastih škatel za hrbtom. /en je povlekel ploščo in mi jo podal. Z grozo sem opazil, da e dvojná,  in skoraj  omedlel ob pogledu  na ceno. Koliko ničel! Trgovec je v polomljeni slovenščini povedal znesek v dinarjih in srče mi je počilo. Nisem imel zadosti denarja.
Fric je hladnokrvno spremljal trgovanje in samoumevno skočil z vsebino svoje denarnice.
"A  nisi   přišel   po  kavbojke?"  sem  ga  lahko  le  medio prašal. "Jebeš ti to, vidim, da je plošča nujna. Kupu" Nisem se hotel upirati, hkrati pa sem od ganjenosti kar drhtel.
^S ploščo pod pazduho sem stal na cesti in se še kar zan\ a-jeval Friců.
"Kaj bova pa zdaj?" je vprašal. "Vlak odpelje šele ob dveh.
midva pa sva že suha."
"Ja, tastara me je poslala po ono gondolo ... ne vem, kaj naj storim."
\ iVke. to Imamo mi doma. Jo b
om sum
"
Poskúšal som ga preprifiati, vendar ni odnehal. Zatrjeval tru ie, da uak oře ne bo opazil, kdaj je okras izginil iz stanovanja.
Postopala sva po mestu in Fric je bolj za vsak slučaj povprašal po ceni kavbojk ter ugotovil, da mu ni ostalo dosti niti za eno samo hlačnico. Nazadnje je v neki trgovini kupil čme krátke hlače iz umetne svile in z belima trakovoma iz umetnega usnja ob stráni. Pomeril jih je před ogledalom in podoben je bil okostnjaku s srednjim delom zavitim v nepro-zoren celofán papir, vendar sem molčal. Izjavil je, da bodo hlače poleti super za vožnjo z motorjem. Raje ga nisem spominjal, da je moped od prve představe Postně kočije dalje zaklenjen z dvěma ključavnicama in spravljen v preddverju kina.
Fric je častil žemljici in vzdihovala sva nad njuno belino in rustanjem, s katerim se je povrhnjica vdajala zobem. Za zadnje dinarje pa je kupil banáne za fotra in med čakanjem sva pojedla vsak po eno. Topile so se v ustih! Ni čudno, da se ternu sadežu ne more nibče upreti - škoda, ker ne rastejo v socializmu.
Preostali čas nama je hitro minii v ovohavanju in ogledo-vanju trgovin - zavedla sva se, da při nas vse stavbe dišijo podobno, ker očitno uporabljajo isto čistilo; mama ga je poznavalsko imenovala Lizol. Pogled na police špecerij pa je slepil   z   raznobarvnostjo   in   izdelki,   katerim   sploh   nisva
vedela namena.
Sopotniki iz vlaka so ravnali po ustaljeni proceduru Najprej so zavili v stranišča ali kabině za pomerjanje in zbezali denár iz skritih kotičkov. Nato so si nakupili čevlje, majice in kavbojke, svoje stare cunje pa zmetali v smetnjake.
vaši se v           »vrátek oblikovala kolona, oblečena po zad-
mi modi, v kateri je vsak držal v rokah le maihno vrecko •/ ►ananami; glavnim dôkazom, da si res šel v tujino. Na meji so nas spět pregledali, mene še posebno strogo. erjetno zato, ker sem bil najslabše oblečen in edini nisem nosil banán. Fric jo králko hlače oblekel namesto odvrženih ;at in ni vzbujal suma.
\ ožnja 7. vlakom je potěkala v primerjanju oblaci I in lanju s tem. koliko denarja so cariniki tokrat spregledali.
ť*led pogovore se je mešalo izmenično loputanje oken, skozi atera so leteli bananini olupki. S Fricem sva pojedla vse-bino njegove vrečke že do druge postaje.
Mama je dělala dopoldne, zato sem se bal, da bo mogoce doma. Frica sem prosil, ali mi lahko ploščo přinese in mi ji posodi za poslušanje. Izjavil je, da tako neumnega načrta Ši ni slišal. vendar se nisem razburjal. Mama je bila za določene zadeve čudno slepá; izginotja Nonine proteze še sedaj opazila.
"Kaj pa gondola?" je vprašal. Samo zajamral sem.
"Imam dovolj denarja, da ti vrnem tisto, kar si mi posodil in tudi gondolo bi lahko kupil. Am pak kdaj? Najti morám še en razlog, da grem v Gorico! Sam veš, da ne morem nikogar prositi, naj mi jo přinese, ker to kupujejo samo starši!
"Ejga, ne seri. Ce bo moj stari doma, ga boš zamotil, jaz bom snel gondolo in je zadeva opravljena." Zelo dvomljivo sem ga pogledal. Xjegov oce je bil res doma.
Stanovali so v dolgi leseni baraki, ki se je z zadkom nasla-njala ob ograjo Železárně. Stavbo so razdelili na več stáno-vanj in vsako je imelo pred vhodom makadamsko ploščad, 7., njo pa vrt, ki ga je edino pri Friců povsern zarasel plevel. I\a
l o-i
Sošc.ul. je sial avto, kakršnegaše nisem videl ... izpod njega a štrleli nogi v rjavih hlažak, örnife sintetičnih nogavicah in plastiČnib natikačih.
Avto je spominjal na pokonci postavljeno jajce, in ko sva se mu približala, da sem lahko prebral známko, nisem mogel zadržati vzklika:
"Uuuu, BMW!" Tako/' je šepnil Fric, "kar zadržuj ga!"
Ze je preskočil stopnici in izginil skozi vrata.
Fričev oče se je prirital po položeni lepenki izpod pod-vozja. Imel je isti nos kot sin in bil je prav tako koščen, le malo bolj rumenkast v obraz in bolj zguban.
"Kdo si pa ti?" me je pozdravil.
"Oprostite ... od Frica sošolec sem ... nekaj je šel iskat ... ga čakam. Takega avta še nisem videli"
Pobral se je in se ponosno z levico naslonil za žaromet. Avto je zaječal in se upognil. Z drugo roko si je podprl bok in si ogledal modro pločevino prav posebej pozorno.

!U-\\A\   ' jepoudaril vsako fcrko posebej,                 "      I
Sem videi, jal" Přijel je kljuko in odprl celo proöelje. Pokaza! ie dva majh*   I a stola in potrepljal volán. "Poglej stevec!" je omenil nekako mimogrede in bolj sam
Približal som se, Brzinomera res ne bi mogel zgrešiti. S svojo ogromnostjo je zavzema] osrednje mesto in zadnja e\ ilka se je ustavila pri 220. "Ooooooo!!!!   mi je ušlo.
Zadovoljno se je nasmehnil in si prižgal cigareto. "Tovariš," sem rekel, "kakšen avto!" No, no," se je skromno bránil, "BMW pač." Upravičeno je lahko izžareval ponos, saj so se vsi drugi ožili s ťičkoti ali vzhodnimi avtomobili. "A se lahko usedem?" sem ga prosil. Prikimal je.
Sedel sem, zapři je vrata za mano, in ko sem migal z ritm-cami med obračanjem volaná, se je avto presedal s kolesa na kolo. Stevec mi je pobral pol razgleda in nisem mogel odtr-gati pogleda od številk.
Ko sem izstopil. Frica še vedno ni bilo. "Oprostite, a lahko nekaj vprašam?" "Daj."
"Zakaj pa na števcu piše bar?"
Frcnil je cigareto med plevel in še pljunil za njo, natank*
tako kot Fric. Grdo me je pogledal,  že hotel nekaj reči
potem pa se obvladal, pomolčal in nazadnje mirno pojasnil:
"Samo takega mi je někdo lahko prešvercal iz Železárně
se zelo vicii
Odvil je z nekega kotla ali kaj. A
Ne, sploh ne. Saj drugače ne bi nikoli opazil, sam ne kaj mi je bilo. Mogoče lahko odprete in pobrišete?"
ve
"Bom res moral, ja. Ampak najprej motor ...
"A ga niste dobili že zraven?"
"Ne, sestavljamgatako, Ijubiteljsko. Nisem imel denarja."
Pristopil je in z vršičkom čevlja podrezal v gumo.
"Rad bi sc enkrat peljal, předen crknem/' je rekel.
Fric je přišel skozi vrata in zelo sumljivo požviŽgavaL »blečeno je Imel /misko bundo, ki jo je napenjal nekakšen lakei.
"Kaj imaS lam'.'" ga je lakoj vprašal oče.
"Nie."
Oče se je Intro sprožil in ga zagrabil za komolec, ravno ko se je hotel Fric pognati v tek. Razprl mu je bundo in izpulil
Í en podolgovato karionasto škatlo. Krič je slekel oblačilo i ajeznozalucnl na klopcool; vráti h.
Oče je potrgal lepilne trakove in dvignil pokrov. Plaší »ozlata gondole se je zasvětila na soncu.
' Zakaj pa to?"
Fric sc- je prestopal, n.uo pokaza! proti raeni:
"On rabi ... moj prijatelj je ... rojstni dan una ..."
Oče me je]          lál Prikimalsem. Potegnil je gondolo
n jo podržal na razprti dlani. Ekonomski model, brez Inek.
"/ona je kupila, předen ic umrlá. Zaradi tumoi
Povedal je tako cudno, da nisem vedel all je tumor prvega all Avu:
"A on si to zeli 7" je še enkrat dvomeče vprašal Frica. Ja.
Pogledal mene. Ja.
Se zamislil.
"Takole se bomo zmenili ..." ie začel.
Ko sva pol ure kasneje vsa prepotená hodila proti moje: bloku, sem pod sukniičem skrival gondolo. Fric pa je nestro kovno držal  ploščo pod pazduho.  Še vedno sva globoko
197
mulu in občasne je kaplja znoja Še ušla po hrbtu. Mor
iva porivati BMW-ja ne samo po dovozní cesti do barak,
tarveč si je Fričev oče zaželel tudi vožnje do glavne ulice,
ŕar je pomenilo tiščanje  preko ene večje in dveh rnanjših zpetin.  Na srečo so bili Ijudje navajeni avtomobilov, ki s< slabo  vžigali,   tako da  nisva skoraj  nikoli  avta poganjal. ama.
;
ľohnicni pouk
Nona je dostikral zatrdila, da se lahko vsega navádíš. Ltelja telovadbe se nisem mogel. Že med tednom sem üja] v koinaj  zadr/an krik. ponavadi prepoten; v noci lje na ponedeljek pa sem ležal buden in se bal. Najprej telovadca, potem že strahu samega. Strměl sem v strop in s
Iresel, Srevesje se mi je vrtinčilo, ustnice pa utripale, kot b esale zrak. Sem pa imel vsaj več čaša za recitiranje Heintj Zjutraj sem se tresoč odpravil v šolo in drget se je stop njeval do telovadbe. Ko me je učitelj poklical na sestanek, me e pokril nekakšen neoseben, kot bi se dogajalo drugemu, i leden, kot bi mi čustva zamrznila, mir neizbežnega in šel se
I z njim. Potem sem zakrknil in čakal, da mine. Govoril je i govoril, krožil okoli mene, včasih zgubil nadzor in me dvigo-val za joškice ali za lase ob uhlju, ki jih je irnenoval tasladki. I Maja me je čakala s kremšnitami. Že dolgo mi je bilo jasno, da bi hodil v skladišče tudi brez njih, vendar ji nisem povedal, ker sem imel rad sladkarije. Ob ponedeljkih sem se Iprvič sprostil šele med glavnim odmorom - cel teden do

naslednjič se je zdelo kot věčnost in nenadoma je vse postalo neresnično.
Nisem si znal razložiti, zakaj uživam v dvajsetminutnil-pogovorih  s  Fricem  med  kajenjem  in  čvekanjem o vse mogočem. Zelo sem jih pogrešal, ko je sošolca za skoraj cel teden obsedel hitri seks in je cel glavni odmor přebil v telo-vadnici. Na srečo ga je mínilo in se je úžitkom v míru posv čal po soli. O večini stvari mu nisem mogel pripovedovati: n o Maji in njeni skrivnosti ne o učitelju telovadbe - Fric me je nekoč vprašal,  zakaj toliko sestankujem z njim in sem le
199

omljaL Sam je predlagaJ in sprejel odgovor, Češ uje za vstop v partijo? Ni opazil nelogičnosti, saj sva bila Se remlada. V partijo si se vpisoval takrat, ko si dobij redno lužbo. ker brez članstva nisi mogel napredovali. "Zakai si čisto nor na filme?" me je vprašal. "Ne znám povedati. Zato, ker se med njimi počutím, kot i bii doma. Le da vedno lahko řečem, saj ni res, samo igra-o, doma pa ne morem. Sploh pri grozljivkah ..."
Obmolknil sem, ker sem se zavedel, kam me peljejo misii. Mar ne ravnam kot kak naiven junák iz grozljivk, ki ne verjame, da pošast obstaja in da bo prišla? Da se sploh ne sprašujem, kod moja mama hodi in kaj počne, ko pa pride in udari, sem vedno šokiran. Ne smeš tako misliti, sem si ukázal n se izognil Fričevemu pogledu. Nadaljeval sem:
"Se o kinu Odeon mislim na nek načín kot o domu, kot bil moj, a veš? Někam, kamor lahko grem, zmerom. Kar me caka.
[Spomnil sem se vojaškega filma, ki sem ga videl pred ekaj dnevi in se nasmehnil. "Kaj je?" se mu je zbudila radovednost. Pomislil sem, naj sploh povem, pa sem se prisilil v govor-ŕ'enje. Vse dosedanje življenje me je izučevalo, da je najbolje nolčati. Vendar Fric ni moja mama, sem si ponavljal. Z njim sem lahko govoril z veseljern in brez strahu. Radost pripove-dovanja je tičala v tem, da ni pri njem povzročilo nobene ráme, nobenega kričanja, nobene tragedije. Nič usodnega i bilo, le klepet.
'To bo trapasto, ampak sta dva prizora, ob katerih se čisto a/nežim. iMi postane toplo tule ..." Přijel sem se za srče. Fric je kimal. "Ja, vem. Kadar Daňci kažejo lezbijke ..."

nisem
Trie!
"Ne to. Sam veš, aosti viděti."
"Ne začenjaj spět!"
"Ne bom. Pusti me povedati do konca. Nič me ne vprašaj, ker ne znám razložiti. Prvi pri/or je včasih na koncu filma, ko se izkaže, da je vse skupaj napisal in pripovedoval eden od junákov, ki je bil med filmom še majhen. Potem je zrase in postal slaven pisatelj in povedal vse, kar je bilo in kako j bilo. To."
nPa drugi?"
'Ta je še bolj čuden. A si opazil: ko se v vojaških filmi streljajo v avionih, je vedno vmes prizor, ko se létalo vname Najprej vidimo sovražnikove mitraljeze, potem luknje, ki s delajo v našem letalu, nato trak dima, kako se vleče iz repa Kopilot je obrnjen nazaj, gleda dim, nakar se obrne napre čudno resno. Svečano pogleda pilota in mu reče: 'Zadeli s nasľ s čisto posebnim glasom. Se mi zdi, kot bi povedal nekaj, zaradi česar je tam. Kot bi izpolnil svoje poslanstvo in se tega točno zaveda!"
"Ne štekám?"
"Saj sem rekel, da jaz tudi ne."
LJtihnila sva in prižgala novi cigareti.
Čudno se je nakremžil in znova sem se spomml na fotoaparát, ki sem ga nosil v torbi, za vsak slučaj, če bom kdaj zbral pogum
A te slikam?
'Ne,
saj sem ti ze re
kel, da hočem posnetek z mopedom ah
pa nič! Brez njega nima smisla."
Puhnil je dim in skoraj naredil majhen obrocek
Aha!
ga je pospremi
1, "bom že obvladal, prej ali slej
Pustil sem ga trenirati. Ko ga je cninilo zanimanje, se je mil k prejšnji temi.
"Ja/ imam najrajši komedije. Burleske sploh!" je rekeL Ma, ne vem. Včasih se smejem tam, kjer se noben drug in »bra t n o."
Frcnil je ogorek in nie pogledal:
Madame X )e najboljša od vseh." "Saj ni burleska," sem ga popravil. Zasmejal se je na vsa ústa. "Film ne, tvoja tastara pa je." Pogledal sem v tla in upal, da ne bom zardel.
Agledaš?" "Valjda.  Obvezno.  Zakaj pa misliš, da se trudim z ra-rko?"
"Kakšno radirko?"
"Egon, ti si strašno naiven. A si se kdaj vprašal, zakaj ima ino Odeon čuden spored? Vrtijo neke umetniške črno-bele
ie, ki so starejši od zemlje, Madame X pa ponavljajo že leset let, recimo?"
Zdaj se mi je res zazdelo čudno. Strměl sem vanj. Začutí! sem, da se mi bliža pomembno odkritje.
I "Fric, povej!" "Ejga, takole je. Fotr piše naročilnico in njemu se jebe. Ne ara filmov, pa pika. Pogleda v časopis, kaj vrtijo drugje in prepise. Itak mu dostikrat pošljejo čisto nekaj drugega.
Spomnil sem se filmov s podnapisi v makedonščini ali cin-lici in prikimal.
"No, potem gre najprej Čez naročilnico naša prepametna gospa blagajničarka in včasih kaj pobriše in dopise umet-niško sranje, ki ga gledata samo ti in ona. A sploh ves. da lílma ne vrtimo, če ni vsaj sedem gledalcev?"
Vedel sem. oe več, včasih sem preostalim petim pomagal po cesti iskati sedmega, da bi lahko šli v dvorano. Nekako pa
sc mi ni nikoli zdelo neobifcajno, da pravilo ne velja za um« iške Tilme.
"Če ona lahko, zakaj ne bi jaz? Tako vsaj dobimo nekaj seksa v mesto! Samo enkrat na leto, veCkrat ne, ker Fotr nori iradi renovacij, pa naročim Madame X. Malo heca pa mora biti!"
Trajalo je, předen sem doumel. In ko sem, sem z živalskim
ikom planil nanj, ga zbil po tleh in pobesnelo sva se stepla.
Naslednjo uro srno imeli tehnični pouk. Tito na sliki je že pridno dělal.
$SKK
■

■

!»•
ía delovno mizo sem odložil polomljena očala. Učiteli jih je samo pogledal in niti slišati ni hotel za strokovna navodil
při popravljanju.
"Aid,   dělat!   Moramo   piliti   i   šraufati!   Te   naočale  ne;
optiku. Mi delamo po učnom náčrtu."
Človek,   katerega  vse   bojne   rane  sem Madame X, mi ni hotel pomagati. Že prav.
ví
del   ob  zad
n
' tovariš učitelj, kaj naj řečeni svoji mami, ko bo hotel leti, kje v náčrtu je zapisano lomljenje očal?"
»Zasial je in debelo požrl slino: "Mama? Dobro, dobro, sad ču ja to. Mäkni se!" Sklonil se je nad očala in se lotil dela. S Fricem sva odmaknila, da bi imcl mir in dovolj prostora. \ še ne govoriš z mano?" me je vprašal. Molčal sem.
"Liga, ne bit tak. Nič hudega nisem hotel!" lgnoriral sem ga.
"Dobro, obljubim, nikoli vec Madame X!" "Castna?" "Castna pionirska!" "Ti si že mladinec, ne goljufaj!" "Dobro, castna Titova!" Segla sva si v roke.
"A misliš, da ti bo znal popraviti očala?" "Bo," sem se nasmehnil, "a veš, da sem zdaj prvič uporab amo kot grožnjo?"
Nápad podivjanih zo^
Ravno sem zaspal po recitaciji, ko je Nona zakričala. Pogledal sem &
del kril
ami.
stranico in jo
sem prižgat luč. Mama je mežikala varne v najlonski spalní srajci roza barvě.
Nona se je držala za trebuh in oči so se ji širile od groze.
"ZOBJE! VEN HOČEJO! ZOBJE! ZOBJE!"
'TIŠINA!!!" je zavpila mama, "kaj pa trapas, saj zobje niso tako nizko?"
"Pojedla jih je," sem poskúšal pojasniti.
"PSSSST!" me je utišala mama, None pa ni mogla.
'VEN HOČEJO! VEN HOČEJO!"
"Pokaži!" ji je mama poskúšala razkleniti roke; ni se ji posrečilo, dokler nisem pomagal. Na golem delu trebuha, ki je kukal med majicami in spodnjicami, je hitro rasla črna bula in se tresla kot žolca.
Sem že tekel k edinemu sosedu, ki je imel telefon, saj so bili do njega upravičeni le nujni poklici. Dělal je kot vzdrže-valec v Železami, zdravnika ali funkcionarja ni bilo v našem bloku nobenega.
Ko sem se vrnil, je Nona že čakala ogrnjena v haljo in mama oblečena, z závitkom kave med dlanmi. Vsak o gospo-dinjstvo je za podobne primere hranilo kávo v zrnju ali šop banán, saj k zdravniku nisi mogel brez majhnega darila. Za težke operacije se je spodobila steklenica viskija, in kot sem videi sam, so se italijanski trgovci prilagodili, prvá vrsta trgovin ob meji je prodajala samo te nujne zdravstvene íz-delke.                                       1                        ^^^^
Ko sva zaslišala rešilec, sva Noni še enkrat razklenila roi
kávo, da si era ie stisni!
po<
avoj
ga J'
105
dujem trenutku sem se spomnil na Življenje svetnikov in ga vzel s sabo. Reševalca sta jo naložila na nosila in odpeljali smo se v bolnišnico. Mama je vso pot hlipala in tulila:
I "NONA!!! NONICA!!!! MOJA LJUBLJENA!!!:!" Nona pa je molila, tudi precej naglas. V čakalnici za nujne primere so Nono pustili ležali na sokem vozíčku, parkirano sredi prostora, midva z mamo pa sva sedla na klop. Čakalo je še osem drugih in tovarišu /raven mene je na glavi zevala razpoka, iz katere je mezela kri, na dnu pa se je videlo nekaj belega, verjetno kost. V rokah je držal šop banán. Južno sadje je prinesel tudi starejši
»ar nasproti, vsi ostali so na kolenih pestovali kavo. Spomnil em se Paleja, samega na svetu. Ubogi so nesrečniki, ki nimajo nikogar, dci jih ob bolezni ali nezgodi opremi z dařili za zdravnike.
Knjiga nii rnojih kolenih Je požela precej začudemh m celo
»omilovalnih pogledov; češ od kdaj zdravnike /«míma bra-
.je?                                                                                                  -
Zavede! sem se razlike med resničnim življenjem in lilmi;
nj i h   na   nezgodnih   oddelkih   hiiijo,   tekajo   in   zganjajo
laniko. v resnici pa je vse potěkalo zelo počasí. -Mama se je
zapletla v pogovor s počeno glavo in i/vedela sva, da čaká ze
ri ure. Včasih je malo klonil v nezavést ali pa zaspal, ne vem,
;ato mu je verjetno hitreje minilo.
.Molčali smo in edino Nona je neprenehoma naglas ponav-
Ijala očenaš, rožni venec in zdravamarijo in čudno je zvenelo
redi javnega prostora. Saj ni bilo prepovedano moliti, je pa
res, da sem molitve slišal le v cerkvi.  Po polnočnici je ob
zhodu vedno stal avto z nápisom Milica, v njem pa pod pnž-
gano lučjo dva miličnika, da smo dobro videli, kako si nas
»gledujeta in nekaj zapisujeta.
Pripravil sem se na dolgo čakanje in že pričel gledati Títo vo sliko, ko se je ordinacija odprla in so Nonin voziček zape-ljali noter. Najprej sem se začudil, nakar se mi je zazdelo, da verjetno zaradi Noninih molitev.                                     B^^
Mama je omedlela na kirurgovih rokah z glasnimi kriki o ljubljeni Nonici in imeli srno toliko opravka z njo, da splo' nisem opazil, kdaj so Nono odpeljali na oddelek. Šele, ko ji s nodnika vpila:
"EGON, MAŠA! EGON!",
sem stekel za njo in ji potrdil obljubo.
Z mamo sva pocákala na hodniku. Glava ji je kmalu klonila na moje ráme, mene pa je mučila slabá vest. Ce None umre, mar imam sploh še dovolj denarja za mašo zadušmeo? Molil sem za njeno ozdravitev in se potem žrl zaradí tega ji želim preživetje le iz finančnih razlogov?
Zaradi čakajočih nisem upal nadaljevati s prepnčevanjem mame in sem samo nekajkrat mimogrede šepnil:
"1 leintje ... gramofon ... kupí •■•
207



Do jutra se je čakalnica spraznila. Ostali srno se štirje, vs rez banán in kave, kar je pomenilo, da smo obisk pri zdrav
I niku že opravili. Kirurg naju je videi, ko je odhajal iz službe. Sklonil j glavo in pospešil korak, vendar ga je mama opazila. "BO ŽIVELA? BO? MOJA LJUBA NONICA!" "O,   vidva  sta še   tu?   Bo,   bo,  čeprav,   tovarišica,  tako čudnega vnetja slepiča še nisem videl.  Pojdita k njej, saj lanko, kar pojdita! Drugo nadstropje, soba pet.'
Před sobo naju je prestregla bolniška sestra in mama seje
»porekla z n)o, jaz pa sem se splazil skozi vrata in sedel na
onino posteljo. V prostoru je stalo še pet postel), razdelje-
ih v dve vrsti, i n na vseh so dremaie starejše ženské.
Pobožal sem jo po uveli, a čudno topli koži.
Odprlaje oči in trajalo je, předen me je prepoznala.
"Soga našli?" je šepnila in besede so se ji tako zatikaJe na
izsušenih ustih, da jih je še jezik komaj spravil ven. Sel sem
ji natočit kozarec vode in ji ga podíval /a kratek poŽirek.
"Koga?"
HřT     1            '       ••
Zobovje.
Ne, niso. Oprijela se mi je zapestja. "Je pobegnilo?"
"Niga."
Strahoma je zavzdihnila.
"O ... Verjetno se je skrilo pod mizo in ušlo, ko so šli loktorji in sestre na kavico. Ga iščejo?"
Moral bi se zlagati, a me je napadla nekakšna odrevene-lost, ki sem ji hotel čimprej uiti. Povedal sem kar po pravici:
"Ne verjamem.
"Ojej.   Bogve.  koliko jih  lahko še nápade!  Jih bom res
ela jaz na vest i ľ
108
Pogledala je skozi okno na dimnike v daljavi. S hodnika &\ je slišalo mamino kríčanje. Danes bi bila vsaj zdravnik, če s<
soli ne bi zarotili. Ženské v sobi so se prebujale in dremavc noffledovale proti trušču.
Počasi sem ji postavil Zivljenje svetnikov v naročje. Hva-ležno se mi je nasmehnila. Saj ga pravzaprav ni rabila. Ze pred leti sem ji med branjem, verjetno iz nagajivosti, sunko-vito potegnil knjigo iz rok. Ni opazila. Prst je še naprej drsel po nevidnih vrsticah,  ustnice  so žlobudrale besedilo, oči
spremljale črke.                                                                 ^^
"Maše ti  ni treba plačat,  denár lahko kar obdržiš," j<
řekla.
Sabota
Na rojstni dan sem precej prašno gondolo poskúšal zloš-
iti v dostojno darilo, předen mama pride iz službe. Nona je
e kar ležala v bolnici, vendar že od drugega dne sama v
osebni sobi. z závěsami in plastičnim cvetjem v vazi. Ver-
etno zaradi neprestanih molitev, h katerimi se je povrnila
vsak buden trenutek.
Ze nekaj dni sem se spraševal, zakaj je svet drugačen. Ne eliko; le za odtenek prijaznejši je postal. Na poti iz sole sem oumel: razpadel je na dva dela! Na tistega, ki si ga zmorem pnvoščiti z denarjem za nesojeno maso, in onega drugega. Přej je bil namreč ves nedosegljiv, zdaj pa je k meni prestopi-lo mnogo stvari: kremšnite bi si lahko nabavil sam, časopise, tudi kako ploščo, žarnico ... Postajal sem pred trgovinami z drobno robo in se počutil kraljevsko. Kupil nisem ničesar, kajti bolj sem si želel v lasti obdržati občutek možnosti naku-povanja kot nakupljene predmete.
Gondola je končno zasijala, in ko jo bom uporabil za darilo, bo moj izlet v Italijo pred mamo upravičen. Ceprav ... Drobná misel, ki sem jo moral nekaj časa loviti po glavi, předen sem jo doumel. Očitno so nočně recitacije vplivale tudi name.
Oblekel sem si suknjič in stekel v trgovino z elektromate-rialom.
Prodajalec je še kar žvečil zobotrebec.
Denár sem zložil na mizo do pare natančno in rekel:
"Heintje: Mama."
Z isto potezo je podal ploščo in odnesel plačilo. Posvětil se je ogledovanju drobnega delca, nabodenega na leseno konico.
Nabral sem še  nekaj cvetic, ki so rasle pod bronasum1 ogami umirajočih herojev, doma potegnil iz dna kuhinjske
2IO
omaru           »k celofana,  Eieintja zataknil v gondolo ter
!ivil vse skupaj. mama prišla i/ službo, sem |o pričakal z recitacijoi ilom. Pažil sem na vsak gib, kajti moj rojstní dan jo je dno napravil Se posebej občutljivo-
(Tri korake naprej, stop. Rahel přikloň. V leví rolu dařilo, ki ga je třeba držati spodaj kot pladenj Desná roka iztegnjena do konca in pripravljena za roko I vanie. Jasen in razločen glas: "DRAGA MAMA, PŘEJMI IZ SRCA TO DARILO KOT  MALO PLAČILO  ZA VSE,  KAR SI  MOGL
ÍPRETRPET. KO SI ME RODILA!" Mama vzame dařilo in se rokuje z mano. Umik tri korake nazaj. Mama pregleda darilo in se zanj zahvali. Posrečilo se mi je izpeljati ritual brez napake in mamo ohraniti dobre volje. Zelo malenkostna je bila glede procedur, ki si jih je zamislila: od obnašanja pri pozdravljanju do sprehoda, Sploh je hotela večino najinega časa speljati po vnaprej pripravljenih kalupih, saj nisem bil zadosti dojemljiv, da bi kar sam od sebe znal ustrezno reagirati. S šolskih izletov sem ji vedno pisal kartico, in ko jo je poštár dostavil, jo je pred mano potegnila iz nabiralnika ter zmerom našla vsaj eno katastrofalno napako. Nazadnje sem razgled-nico napisal s svinčnikom že doma, pod njenim vodstvom, na izletu pa samo prepisal s črnilom in poslal.
Mama je odvila darilo in si najprej ogledala gondolo. "O, KAKŠNO PRIJETNO PRESENEČENJE!" j Nakar je v roko přijela plošČo ter dolgo strměla vanjo. "HEINTJE1 O, HEINTJE1"
lepo
IZdr niLi sc (e in dodala: 'Zakaj si mi kupil ploSčo? Saj nimam gramoFona?" "Ojej, čisto sem pozabil. OPROSTI, MAMA! Kako Íi bilo, če bi lahko po cele dneve poslušala 1 [eintjal" Pobežala me je po lase h. "VIDÍŠ,      KAKO      KRÁTKO      PAMET      IMAŠ, UBOŽČEK! PATE IMAM VSEENO RADA! ZDAJ S
řA PREOBLEČI, NA SLIKANJE GREVA!" L pal sem, da bova letos preskočila obvezno fotograf! ranji za družinski album, saj so se prejšnja štiri ponesrečila zaradi trašnib sabotáž.
Vdáno v usodo sem prenesel urejanje pred ogledalom po< Heintjevo sliko, dokler spet nisem obstal oblečen tako, kol em letos enkrat že bil - na Vinkovem pogrebu.
L ředila je še sebe, se spet postavila pred svoj del kredence ter dolgo brskala po notranjosti. Zaprla je vrata, se obrnila in mi podala nekaj, kar je bilo viděti kot strip.
Polistal sem in ugotovil, da gre za kavbojski román brez sličic na že precej porumenelem papirj
z
E «TO TI JE ZAPUSTIL OČE, PŘEDEN SEM GA mSLOVILA! PROSIL ME JE ZA ENO SAMO JSLUGO, NAJ TI DAM V BRANJE, KO BOŠ ADOSTI VELIK. DANES SI STAR TRINAJST IN AIIKO PŘEBEREŠ ZVEČER. ZDAJ PA N ILIKANJE!"
Odkorakala sva po ulici.
Fotografie samo medio zavzdihnil. ko naju je zagledal. Po lieft so mu pokále temno rdeče žilice in na daleč je smrdel po pelinkovcu. I.asišce so pokrivale drobné bele pikice, k. so se mu ob naglem premiku vsule na ovratnik suknjiča ter se pridružile debeli plasti kolegic. Ni se mu ljubilo vec razla-gati, kje stoji ogledalo. Saj je mama vedela. Odpeljala me je predenj in mi še enkrat do lasu natančno ured.la prečo, z torbice je potegnila sladko smrdečo briljantino m zabeton.-•"ala še zadnje neubogljive laske.
Z zidov so gledale fotografije: z levega poročne. z desne^ ga vojaške.predvsem prisega in prvi izhod v mesto.
kai   doienčk
čjih
nekaj   dojenčkov   v   naroCjih   ponosnih   marnic   in  veliká
řbtografija šopa banán v kristalni posodi. Nad všemi Tito,
iredi lovljenja utrinkov življenja, kot je moja mama imeno-
ala Fotografiranje, kadar je govorila s sosedi.
Pogled mi je zastal na južnem sadju in poskúšal sem pre-
rrati napiš nadiplomi, ki je visela nad njim. "ľ AKO!" je řekla mama in liitro sem ji posvětil vso pozornost. Dvignila je kazalec in me mrko pogledala: "ZDAJ PA PA/I!"
Odpeljala me je  pred   zaveso,   me postavila,  premikala
roke, noge, glavo, ramena, me včasili /vila v zelo neudobno
pozo, stopila nekaj korakov na/aj, razmišljala, se vracala ifl
e kiparila dalje.
Fotograf je slonel ob oknu  in gledaJ pramene dima nad
testom. Crno cunjo je vrgel  preko ogromnega aparata,
»OStavljenega na trinožniku.
"ĽAHKO!" nm je rekla mama in íbtograJ            priklonil
ter si potegnil blago cez glavo.
Mama je stala za npm m me opa/ovala.
"Obnjadčasjajsdas" je rekel.
"A?" je poskočila mama.
Odkril je glavo in pojasnil:
"Obrvi nima v liniji. Da ne bom potem jaz kriv-
Mama se je nagniia naprej in strměla proti meni. Zarenca-la je, zakorakala naravnost varne, iztegnila palec in mi z njim pribila levo obrv tako močno ob čelo. da sem se opotekel in bi kmalu zrušil zaveso.
Postavila me je pokonci in čisto od blizu popazila na obm
"Paži. kaj delaš!" je pihnila.
Umaknila se je na prejšnje mesto. Fotograí se je zno> pokrik Čakali smo. Spet je zamomljal.
"OBRVI SO V REDU! GLEDAM JIH!" je mama rila s podplatom ob da.

a-
«4
Blago je padlo nazal na fotoaparát. "Desno lice," je rekel.
.Warna me je zagrabila zanj in cvrsto stisnila. Ko je razprla roko, je pocákala, dokler se ni prepričala, da mi lice ne trza ve<
Moški je že spět skrival glavo. Tokrat sem sam začutil, kako mi levi kol ustnice sunkovito vleče navzgor, da se mi stresa cel obraz, se předen sem slišal:
"Ustnica ni v liniji!"
Mama mi je vtaknila palca v oba kotička ustnic in poteg-nila narazen. Ko je spustila, je naredilo flop in ústa so ostala nepremieňa.
'Tovarišica," je rekel fotograf, "jaz imam dosti druget dela!"
Stopil je do vrat in jih za malenkost odprl.
"Trije čakajo," je dodal, "eden je za rojsti dan! S torto!"
Mama je samo se pihala in sikala.
"TAKOJ BOM VSE UREDILA!"
Gledala je nekako skozme - pravzaprav je šlo za pogled, ki ni gledal mene, marveč moje sestavné dele. Videl sem jo, kako je oblikovala njihova imena med inventuro;
"Ustnice ... v redu ... obrvi ... v redu ... preča ..."
Ritensko se je umaknila in zavpila:
"SLIKAJTE! ZDAJl"
V glas se ji je pomešal priokus panike.
"A ga lahko samo do boka?" je vprašal.
"KAKO  DO  BOKA?   A VI  MISLITE,   DA SM' REVEŽ1? DA NIMAMO DENARJA ZA CELO SUK ALI KAJ? POTEM BO PA V ALBUMU NA STARÁ LETA VIDĚTI,   KOT  DA NISEM IMELA CELEGA SIN A! ŠRAMOT A ľ'
"Tovarišica, name ni treba vpiti. Kaj jaz morem, če
koleno skáče!"
ES torbico me je udarila po kolenu, da sun se zavrtěl in omaj ujel ravnotežje, MA rAKO? O, SPOMN1M SE, S TEM KOLENOM SI PRED ŠTIRIMl LETÍ ZACEL SVOJE GNUSNESA-Be              UPOGNIL SI GA, SAM OD SEBEI SELE
NA SLIKI SEM OPAZILA. DA DELAŠ NEKAJ PO VOJ E! OD TAKRAT STALNO MIGAŠ, SAMO DA BI IE IZDAL INPONIŽAL!" "So že štirje,   je z vrat poročal fotograí. "Torta se topi!" "BRIGA ME! KAKŠEN FOTOGRAF STE, ČE VAM UDJE NA FOTOGRAFUAH SKAČEJO GOR IN OL! SRAMOTA!"
"Veste kaj, tovanšica, to ni moja stvar. Doma se pomenite NE HODÍTE SEM KRIČAŤ VSAKO LETO!" Čutil sem nov val trzanja v licih in premetavanja ustnic. Na srečo se je mama zatopila v pogovor in me ni več gledala. A TAKO? KAJ PA JE TOLE?"
S pestjo je udarila po diplomi. Na njej sem zdaj lahko azbral ime in priimek, z največjimi črkami pa: 1. MESTO KATEGORIJI TIHOŽITJE. MOJSTRSKI NAŽIV. Steklo je zazvenelo, a zdržalo.
"VABITE STRÁNKE S TEM, DA STE MOJSTER TIHOŽITJA, POTEM SE PA DERETE NANJE?" je rjovela mama, "LAŽNIVEC! PREVARANT! GOLJUF! GREVA!!!!"
Takoj, ko sem se prestopil, se mi je telo umirilo in na potí domov sem že povsem običajno strměl v asfalt ter s strahom prežal na mamino sopihanje in mrmranje.
"In tebe, tebe, izdajalec, sem nosila po rokah, ko so te
:1a ušesa! Dneve in noci, nepřestáno! O, ko bi vedela!
e hotel nehati dreti!"


-k,


I
Sam ne vom. kaj mi je bilo, Če bi razmišljal, si ne bi upal. . prašanje je resda přišlo iz mojih ust, a imel sem obcutek, d se je v njih tudi rodilo; ni izviralo iz globine in ni imelo misii
pod I ago.                                                                     ^^^^^
Vprašal sem:
"Kaj  se  je  zgodilo  po  dveh  tednih?   Zakaj  sem  nehal
lokati?"                                                                             :
Presenetilo je tudi mamo.  Ustavila me je,  mi namenila nega tistih svoj i h  kakšen-tepec-si  pogledov, ki  ni mogel prikriti osuplosti, in odgovorila:
"Ja, samo ti lahko vprašaš tako neumnost! Peljala sem te zdravniku, seveda. Dali so ti zdravila in čez dva dní si bil
že dober."
Kmalu po spomeniku se je vrnila k obujanju spominov rlel mene razmišljal o tem, kar sem pravkai
1
Pol Njuuuuuman
Fric je přisel v solo čisto bled, [tak je prvo uro zamudil, -endar tu<ü druge ni zdržal prav dolgo. Še předen je učitelj Dpi] v razred, je pobegnil in mi naročil, da me čaka med lavnim odmorom na najinem mestu. Pritekel sem že, ko je zvonjenje še odzvanjalo.
"Kai je?"
"Egon, to pa je pizdarija. Fotr je včeraj přišel iz službe, parkiral moped pred vrata in ga dolgo gledal. Potem pa reče: Dobro je bilo zadnjič' — mislil je na najino porivanje po mestu - in dodá: 'Bil bi čas, da se začnem voziti z avtom.' Opa, sem pomislil. končno bo skompletiral tisti svoj bemfel, meni pa pustil motor. Še podpihoval sem ga, ja, pozimi je res jeba na mopedu, pa v dežju in vetru ... On pa ..." Naslonil je čelo na skrčena kolena. "Kaj je bilo?"
"On ... razumeš ... kar nenadoma reče ... bom prestavil motor iz mopeda v avto. Potem mi je še razlagal, da je v ten avtomobilih itak bolj šibak motor, jaz sem začel pojasnjevati, da moped že samega sebe komaj vleče in sva se skregala. Jeba, do konca tedna se móram kaj spomniti!" Molčala sva in kadila.
Iz torbe sem potegnil  román, ki mi ga je zapustil oče. Ponudil sem ga Fricu. "Ej, a bi prebral?"
Fric je polistal in mi ga porinil nazaj.
"Saj veš, da se ne marain matrat. Preveč teksta je, to m zame. A je zanimiv?"
"Je, o revolverašu, ki prijezdi v mesto, obračuna z razboj-niki, učiteljica se zaljubi vanj, on pa ji na koncu reče, da je
t jen za osamljenega kavboja in odhaja v sončni zahocl." "l\ to pa dobro zveni! Daj!" Pobral je zvežčič in ga stlačil v torbo. "Preberi ga zelo pazljivo/' sem dodal. "Zakajpato?" Odprl sem ústa. Hotel povedati, da je zgodba, o kateri sem govoril, tako rekoč časovno pismo mojega očeta, ki se ga ne spomnim, in me je čakalo dobro desetletje. Ko sem g; včeraj zvečer končno prebral, so se mi ulile solze, saj čes; podobno neumnega nisem bral že zelo dolgo. Ocitno spet nekaj, kar nisem zmogel razumeti. Kako naj razložim svo-jemu edinemu prijatelju, da se mi ne bo smejal še on? Fric se je naveličal čakati in je kar sam ponudil odgovor: "A misliš, ker ni tvoj?   Da ga ne bom popacal?" "Ja, to, ja," sem se strinjal.
"Ne skrbi," je obljubil, "vrnem ti ga nedotaknjenega." "Ni treba."
"Kako? Ce si rekel, da ni tvoj?" "Ni, ampak ga ni treba vračat. Daj ga aaprej.1 Začudeno me je pogledal in skomignil z rameni. Prižgala sva si cigareti in molčala.
Premišljeval sem o človeku, ki ima rad kavbojske primei ave in ki, kot je rekla mama, me je botel zase, ona pa me y ztrgala iz njegovih rok, ker sem pripadal samo njej.
Fric je nadaljeval z učenjem spuščanja obročkov. Ni mi šlo najbolje od ust. Razočarano je vzdihnil:
"Jebemti, če bi znal spusčat take obročke kot Pol Nev-man v tistem Filmu o kvartopircih."
"Njuman. Pol Njuman," sem ga popravil. Težiš. Kaj je to važno?"
Moj   vedno  po  malem   prisotni   občutek  krivde je  spej °jača|( ko sem se spomnil zadnje mamine smrti. Obm
km
em. Ob vseh problemih, ki sem jih imel, izgovorjava priim-
a nekega Igralca res ni važna.
Fric je potegnil dim,  in ko ga je izdihnil, je zraven še
Ío\ edal: "Nevman ali Njuman, vse je to ..." "O!" je trznil, da sem ga přestrašeno pogledal. Po zraku je plaval prekrasen obroček.
Fric je hitro povlekel dolg dim in ga spustil ven ob besedi:
" Neeeeeeeeeeeevman."
Strenasti prameni so se razlezli na vse stráni.
Naslednji poteg iz cigarete je namenil izgovorjavi:
"Njuuuuuuman."
Popoln obroček se mu je odlepil od ust. Strměla svavanj, dokler ni odletel.
Fric je šokiran zeval:
"O jebemti, o jebemti!"
Ponovil je poskus. lsti rezultati.
Plosko me je udaril po plečih in me občudujoče pogleda..
"Prav si imel!  Pravilna izgovorjava je res važna! Ü jebemti!"
Vtaknila sva cigareti v ústa, hkrati potegnila m puhnila:
"Njuuuuuuman!"
Obročka sta se  pozibávala nad  najinima zadovoljnima brazoma.
0
Fric me je povabil na predogled danskega filma. Stiskala glare in gledala v trakj ki sva si ga pogosto podajala, ker so naju od držanja proti lúči pri čele boleti roke. Fric je občasno prekinil představo, vzel škarje in odrezal kos za svojo zbirko. Vprašal sem ga, ali se je spomnil rešitve za moped, pa me je samo žalostno pogledal.
Med lepljenjem sem pričel postopati po operaterski kabini in pod pultom zagledal škatle s filmom. S krédo je pisalo U GORI ... Potegnil sem omot k sebi in prebral še konec na-Disa: ,.. RASTE ZELEN BOR.
I "Kaj je to?" sem vprašal. "Ejga, dan mladosti. V kinu moramo vrtěti nekaj partizán-ega. Nisem še nič pregledal, mogoče so kje kakšne joške. Včasih okupatorji dobro posiljujejo."
Upal sem, da bomo tudi letos za uradni rojstni dan tovariša šli na pohod v hribe; med potjo bom spet lahko hodil Majo, na vrhu pa nas bo čakal golaž.
Í"A ga lahko jaz pregledam?" "Daj." Odprl sem škatlo in prestavil rolo na mizo. Previdno sem jO odlepil in začel pregledovati. Dolgo ni bilo nič. ("Fric, pridi pogledat! Tu paje seks!" Odložil je svoj trak in mi pokukal čez ráme. "Lepi joški." "Dobro zgledajo, ja," sem se strinjal. "Dobro meso," je potrdil in se vrnil k dánskemu filmu. Sunkovito sem zastal in ga pogledal. Tu bi morala biti neka eza, ki ie nisem razumel. Fric je sklepal, da sem se zamislil
\ /,emi trak s sabo. Film pride in gre. Nikoli več ga ne bos videi!"
Pričenjal sem se brániti. Podal mi je škarje: "Řeži, ne bit taká cura!" "Kaj, če kdo opazi?"
"Nihče ne bo opazil. Nihče tega sploh ne bo gledal. To je bvezen film. Moramo ga vrteli ob prazmkih, ja?"
"TV T                                                       "
INe vem, no ...
' Fjga, to danes vsi delajo. Řeži!"
l/.strigel sem góle prizore, Fric pa je prevzel trakova in jí] el lepit. Da bo profesionalno, je rekel. Svoj prvi film sem odnesel v domače skrivališče.
Sosed iz četrtega nadstropja
Globoko sem vdihnil, si razkuštral lase in pozvonil. notranjosti je donelo soliranje na električni kitari, zato me n presenetilo, ker I lipi Roman ni přišel odpret. Pocákal se na konec komada in zvedel, kako dolgo lahko kitaristi igra jo brez prekinitve.
Ko je glasba utibnila, sem odločno pozvonil kar trikrát zapo-'ed. Nobenega odziva. Spět sem pritisni! na zvonec. Zaslišal sem korake, ki so se kmalu ustavili, zato sem ponovno upora
:
bil prst. Pentangle sem držal pred sabo kot ščit in počutil sem se moČnega: izpolnil sem nalogo, ki je bila viděti nemogoča.
Vrata so se od pria. 1 lipi Roman je pokukal ven, za njim pa je připlavala čudno dišeča meglica. V rokah je držal cigaret ki si jo je zvil sam, vendar zelo površno in skrivenčeno.
"Tovariš, tu so Pentanglil" sem privzdigniJ ploščo.
Venice so mu rahlo plavale sem ter tja. kot zláti nbici v Polskem akvariju. Pričenjal se me je polaščati grozen oh-cutek, da sem neviděn.
"Řekli ste ... Pentangli ..."
[Kako sem sovražil obup, ki se mi je pričel plaziti v glas! Niso komerciala ... alter ..." Utihnil sem. Roman je še kar visel ob podboju in gledal varno, ne da bi utripal z vekami in ne da bi me videl.
[PloŠča mi je klonila. "Roman, prosim ..." Nobene spremembe. Je mogoče, da je bil ves trud zaman? Ne samo moj, celo Fričevo odrekanje kavbojkarn in Nonino »časno okrevanje, ki se je zakompliciralo v pljučnico ... vse .man?
Tovariš, prosim vas ... zakaj me ne spoznáte?"
Preprije] sem ploščo v levico in jo spustil ob bok. Ni bila eč pomembna. Desnico sem dvignil, kot v soli.
"Veste, jaz sem Egon, tisti Egon, ki je vaŠ sosed. Egon \z drugega nadstropja."
S kazalcem in sredincem sem izoblikoval številko dve, da ponazonm, odkod príhajam, ko je sosedov obraz pokazal znamenja življenja.
Tudi on je dvignil roko, izprožil prsta in rekel:
"Peace, brother! Oprosti, ker nisem takoj vedel, da si naš. Kar naprej, kar naprej!"
Porinil me je v stanovanje in zapri vrata za mano.
Sobo so polnili živo písaní predmeti in oblačila, naložena
kartonaste škatle. Povsod so stali lonci s sobnimi rástli" lami, vendar niti ena ni cvetela. Večji del prostora je zavze-mala nizka postelja; gramofon je Roman položil kar na tla. parketa pa se ni videlo prav veliko, ker so ga prekrile plošce.
Previdno sem se jim izogibal med hojo, pod Romanovi mi podplatí pa so pokljale in včasih tudi počile. Zvalil se je na posteljo in mi pokazal, naj se mu pridružim na drugi polovi-Podal mi je cigareto in iz vljudnosti sem potegnil. čer1
Strop ío polepil s pladnji iz kaSiranega papirja, v kakrgnih dobivale jajca, ľakoj sera vedel, da séra priSel n pravo mesto  Samo največji glasbeni poznavalci znajo s to odlií        oiaci        »oljšati zvok v prostoru.
»pokadila sva cigareto, V ustib mi je pustila čuden okus. Vr-mi je, Kkrati pa mi je nepřestáno šlo na smeh. Komaj sem ga krotil, saj so na obisku nisem hotel obnašati nevljudno. Roman je na slepo zamahnil z roko proti desni in s prižga-nokonico cigarete tipal po tleli, dokler je nl zmečkal. Razši-ril je dlaň in zaklel:
"Šit. ne maram singlov! Uničujejo mi parket!" Ovignil sem se in pogledal. Res je ugasnil na mali plošči, ;i je na sredini imela večjo luknjo in zaradi tega ni sežgal zgolj plastike, marveč tudi les pod njo. Razgledal sem se po raztresenih ploščah in ugotovil, da jih uporablja namesto pepelnika. Skoraj vse so imele povsem razbrazdane nálepke
ťostikrat pa mu je ogorek prezri še kakšno skladbo. "Oprostite," nisem mogel zdržati, "a ni škoda plošč? Saj zadnjih komadov sploh ne morete vec poslušati?" Hipi Roman je pogledal okoli sebe. "A si haj?" je rekel. Nisem ga razumel. "Koliko me pa je? Kaj me pa vikaš?" "Oprostite ... hočem reči, oprosti ... "Dobro, dobro. Vsak bend na začetek postavi najboljš ar ima. A je tako? Greš v trgovino in poslušaš od začetka e od konca. Bolj globoko se spuščaš v ploščo, bolj je en sa jajc in škart. Ternu se reče psihologija."
Pričel si je zavijati novo cigareto. Filter si je naredil kar i dna škatlice vžigalic.
"A bova poslušala Pentangle?" sem vprašal. Sori, jíh pa nimam."
"Saj sem jih jaz prinesel. Sem si rekel, da bi poslušala nekaj progresivnega ..."
^HH
*~*-J
^■^^v
Mu lo rekeii "ti si še malo zmeden. Pro lva je muzika, ki ima noter orgie I lammond, clrugo, kar prav lako ni komercialno, je alternativa.1'
\ stal je m so opotekel do gramofona. Poklekni] je předeni izbrskal s tal singlico in jo vlál gor. Zagrmeli so bobni in zj mimi zategnjen in zavijajoč zvok.
I "Hammond!" je rekel, "no, kaj je to?" "Progresiva," sem ponosno povedal. Klotnil je ploščo s krožnika, da je odletela po sobi. Točno." me je pohvalil. Vrnil se je na posteljo. "Daj gor Pentangle," je rekel, poslinil papir in ga stis; skupaj.
Šel sem do gramofona in se ga dotaknil. Prvič v življenju!
Vse sem vedel, zato sem ravnal odločno, vendar ne zale-
tavo.  Spihal sem cigaretni prah s krožnika, postavil nanj
prvo ploščo, pogledal, ali je res na stráni, označeni s črko A,
nato umaknil ovitek čisto do židu, za vsak slučaj. Premaknil
rem iglo nad uvodno praznino na obodu in jo počasi spustil Nekakšen čuden glas, nato podivjano ploskanje in - kako so ti Pentangli šopali! Kakšno divjanje pevca! Kakšna hitrost ...
"Daj na triintrideset!" je godbo prevpil. Roman.
"A?"
"Triintrideset!"
Pojma nisem imel, o čem govori. Nakar sem ob vrhnji stranici zagledal nekakšen překlop, pod katerim je pisalo 33 - 45 - 78 in ga iz srednjega položaja premaknil proti prvému. Glas je postal normalen, hitrost se je zmanjšala. Pentangli so zveneli nenadoma precej bolj prijazno.
Ves rdeč od šramu sem šel dělit cigareto z Romanom
"Sit, saj se tudi jaz večkrat zajebem. Pojma nimam, zakaj morajo single dělat na AS obratov,   LP-je pa na 3,
Samo
Zatopil sem se v eno svojih nekoristnih sanjarij. Kaj bi se zgodilo, če bi ustanovil svojo skupino in bi igrali stalno na 45 obratov? Hitreje in še hitreje od hitrega? Mogoče celo na 78,
Ío bi moral enkrat poskusiti! "Šit," je spregovoril Ilipi Roman, ko sva pokadila. "Že dolgo nisem bil nikjer, tule je pa sam šit. Včasih slišim tvojo tastaro, kako se dere. A je mal prťuknjenaľ"
IZardel sem. "Šit, saj je bil moj fotr tudi. Ni čudno, da mu je mat pobeg-nila. Kako mi je težil, ko sem prvič přišel iz Amsterdama. Prišili! me je, da sem šel dělat v Železárno in vsi so se vtĺkali varne. Najbolj pa riek zagaman delovodja, ki me je enkrat obil na samem in rekel, da bi se on tudi vpísal v hipije in kje o lahko storiš? Ker je slišal, da imamo svobodni seks, pa leksualno revolucijo. Sem mu rekel za fotografijn, tako kot \i\ osebno, in tristo mark. Moj Fotr je bil Sel mestnega lovske-;adruštva in sem mu u k radel prazno Člansko i/kazmeo. I )al sem noter fotko od delovodje, pa njegove podatke. Na z tek sem napísal, da je delovodja pooblažčen za svobodni sek in seksualno revolucijo. Kako se je slinil od veselja! Pot« sem mu še razložil, kako naj uporablja rubrike L LOV HM*; in TEŽA. Zraven sem mu dal tísto šolsko Stampíljko jelenčkom in rekel. naj s tem poudari kapitalne ulovej recim plavolaske. Na platnico sem natipkal Ime n a mesta i številko 0001, tako. kot jo je imela Titova partijska izkas nica. Tip ie postal čisto blažen. Opozoril sem ga, naj ne teŽi aeposvečenim. Da njegova izkaznica velja samo pri omh, ki so tudi elani. Pomisli, sam je skontal. da je številka 0001 v mestu in mora nekaj narediti. V enem tednu so prišli k mení štirje njegovi prijatelji in se hoteli včlaniti v hipije. Povečal sem tarifo na štiristo mark, in ko ni bilo fotra, v lovskem druŠtvu izdelal nove izkaznice. Šit, kako je krenil biznis je neverietno. Pojma nimam, kaj so poceli, ker nisem vp
J
*
iti ene
ooblasti
ženské. Sami starci, vampasti in plešasti, so hoteli Ho za svobodni seks in seksualno revolucijo. Pofo
e mi ni Ijubilo več tipkati in sem za včlanjevanje pooblastil
ielovodjo, sam pa pobiral samo procente. V službo mi ni bilo
reba več hoditi, prisotnost mi je itak on žigosal, denarjasei
>a imel za potovanje po svetu, kolikor sem hotel. Vse sei
idei, od Indije do Woodstocka. Vračal sem se domov sami
po keš. Delovodji sem povedal, da se naše hipi gíbanje pi
svetu uspešno širi. Pa saj je sam videl v časopisih bejbe i;
Woodstocka, pa Isla, kako se góle valjajo po blatu! Nakarse
vrnem m me obstopi pet tistih z najnižjimi številkami. Zaki
jim ne pripeljem kake hipijevke iz tujine? Pri nas se nočej<
vpisovat, pa bi se zagotovo, če bi vedele, kako moderna je
zdaj  svobodna ljubezen   na zahodu.  Nujno móram zrihtat
mednarodno izmenjavo, nekaj podobnega delovnim akcijam.
Pa blond naj bodo! Těžili so in těžili. Znoj sem komaj brisal
s Čela, ker res nisem več vedel, kaj naj še naložím. Nekako
sem se jih znebil in prídem domov, lotr je pa kar skákal! Kam
izginjajo izkaznice?   Našel je mojo svíleno ruto v lovskem
dľuštvu, kaj sem počel tam? Zakaj je delovodja tako skrivno-
sten, pa vsi njegovi prijatelji? Kaj se dogaja.' Začel sem
na nekem skednju. A komaj sem zjutraj pomolil nos v mestj
so me že lovili in me gnjavili. Pričela se me je lotevati panikj
Kar naenkrat pa - konec! Vsi so izginili. Puf, cez noc! Del<
vodja, njegovi prijatelji, moj fotr, nobenega ni bilo vec. roc
si sem izvedel, da je milica vtaknila svoj nos noter, inhltnraa
svojega človeka in jih pohopsala. Tajná združba, to je tez
pizdarija. V življenju se še nisem toliko bal. Mine teden, dva.
Nihče me ni izdal. Zakapiral sem, da me tudi ne bo! Kerpr
vič: zame so vedeli samo najstarejši člani, ti pa niso sme vedati, ker sem jaz veliko potoval in sem bil i tuji no, kao. Na sojenju so vsi dobili po ne vem
so
bili d
omača tajná skupina,
Čeb
i se pa iz
koliko let, ker kázalo, da so v<
Í eni iz tujine all celo dol mednurodne zarote, bi dobili dva-ral toliko, mogoče bi koga Se ustřelili. Mojega Fotra so odpe-ali, kor so bile izkaznice njegoye, pa pisalni stroj fcudi. Naj-prei ni nič vedel, po dveh dneb pa je vse priznal, celo idejno odstvo. Po razglasitvi sodbe sem čisto sam ležal v stanovaniu in ugotovil, kako lepo mi je. Nihče več mi ne teži. Uvidel sem, da ni boljše ureditve, kot je socializem! Povsod sem Ískal svobodo, našel pa sem jo doma! Pověj, se bi še kje na sve-ř lahko zgodilo. da ti država v eni noci odvzame vse težak ramen, a? Da te osvobodi, dobesedno?" lmel je prav. Hotel sem prikimati, vendar se mi je že o namena premočno zvrtelo in giba raje niti poskusil nisem. Ti pa nimaš titove slike," sem opazil, "to je sele druga soba
.
je brez n je.
ikoli več se nisem hote!
Takoj sem obžaloval izrečeno - ni. spomniti skladišča telovadne opřeme in učitelja, sploh  ni
Itisti trenutek. Roman je nekaj časa brskal pod posteljo, předen je poteg-nil ven zmečkano fotograhjo.
IDolgo sem          dal. Očitno ie bil seks povsod okoü mene
o aekateri so prišli prví in so ga prilastili. Nisem več mogd skrivati občudovanja do svojega soseda - njegove p|<> Dgrafije, stanovanje; in kako dobro ie znal obvladatio Roman  je  bil  očitno pameten  človek,  ki ga slikanica aleju ni nikoli prestrašila. "Roman ..." sem zacel.
•\vr
Sai sam nisem vedel, kaj sploh hočem vprašati, "Šit," sem rekel in hitro ponovik Užival sem v dokončn odsekanosti besede.
"Res," se je strinjal, "vse je šit, a ne, da je vse šit?" "Ne vem, no ... vse ni ... Kino je super. Film res ni šit." "Film je ta glavni šit. Na kozmično zavést ne vpliva. Nič ne more spremenit. Film je maya.
Planil sem pokonci, kot bi se zbudil iz more. "Kaj? Kako, Maja?"
"Ne mája/' me je popravil, "maya" in grleno potegnil sred nji glas. Dodal:
"Iluzija, po hindujsko. Če nájdem plato, ti bom dal gore
komad od Incredible String Band, ki poje o tem. Ceprav n
vem, kje je. Mogoče sem jo že preveč ugasnil."
"A mája pomeni iluzija?"
Ja.
Pričel sem opletati z glavo: "Ni res! Ni res." "Kaj je s tabo, brader?" "Potem ne greš nikoli v kino?"
"Mi ni treba. Zrolam enega, pa gledam svoj film. Sicerpa zdaj ni čas za kino, zdaj je čas za spremenit svet. Kino je opi za Ijudstvo. O, Bog me je malo jebnu in me je dal rodn v I vukojebino, kjer nimam kaj spreminjat sveta. Poglej Jerry)

Rubina. o, kobi bil kol ^n\ On bo spremenil svet! O njemu v orilo, ko bova midva že dávno pozabíjena!" "Film ni opu  :a Ijudstvo."
"Si pa trmastj mulo.1
..                 ...
Ni, pa ni. '.Mulo. koliko hipijev ti se poznáš, razen mene?"
\ / izkaznicami?" "Ne. Takih, nas, pravih!" "ľXobenega.*' Prikimal je:
'Točno. Pa ne samo, da sem hipi, celo učenca imam." "Kje?"
"Ja, tebe. Zato, ker se kot tvoj duhovni vodja čutim odgo-
vornega zate, bom šel v kino in ti dokázal, da nimaš prav.
Film ne more sprememti ničesar!"
"Kdaj pa greva?"
"Lahko kar danes, če hočeš."
Fric je v část mojega rojstnega dne naročil teden grozljivl in danes so predvajali Hišo vošcenih lutk. Ja,   sem se stnnjal,   greva!
Prišla sva že precej pozno in blagajničarka je, kot vedno, hranila karto zame. Sedeža ob meni sta bila že zaseděna, prav tako skoraj vsa preostala dvorana, Razvedelo se je, d, je film 3D in bo vsak gledalec za isto ceno dobil tudi karto nasta očala z barvastimi stekelci iz tanke folije. Ze v pred-dverju so si jih vsi nataknili in se spotikali drug čez drugeg; Frica ni bilo. Odločil se je, da se bo sprehajal po svěže, zraku, dokler se ne domisli rešitve za moped.
Na srečo je ostal prost še sedež v vrsti pred mano, zraven luknje,   kamor   sem   iztegoval   nogi.   Kupil   sem   karto   z; Romana in šla sva v dvorano. Hipi se je samo smehljal i včasih mu je glava kinknila. Bal sem se, da bo zaspal in bo najina razprava ostala nedorečena.
■
^m
ludi med Pilmskimi novostmi ni nihče
J řilm, so je po dvořani razširilo kričanje. Roke so se jovale proti nam. nas botele zgrabiti in instinktívnosrno sklanjal) glave. V zadnjem delu je hiša norega kiparja pričela u. Vosek se je cedil z. lutk in razkrival razpadla trupla pod njimi. Padala so na nas in zmogli srno samo se vreščati. Na desni stráni je zacel rasti teman madež in se siřil preko platná. Vedno bolj sem se pomikal v levo in konec pričaka ikoraj kleče v odprtini prednje vršte.
Obiskovalci so odhajali med glasnim smehom in stosi, ki ;o   hoteli   prikriti,   kako   přetřeseni   srno.   Pomagal   sem
I Romanu do prve uličně svetilke, da se je s čelom naslonil nanjo in přišel do sápe. "Šit," je rekel, "šit, to pa zadané! U, jebemo! U, šit!" Nežno sem mu snel 3D očala, jih přepognil in mu jih nil v žep jakne iz džinsa, ki si jo je ob odhodu zdoma ogrnil
Ipreko tunike. Čakal sem in nisem vedel, kako naj mu povem. Še nekaj časa se je oddihoval, předen sva krenila proti bloku.
I 'To pa je bil bad trip," je presodil in nisem vedel, kaj s tem misii. Pospremil sem ga do vrat. Poskúšal sem se spomniti, ah ima kje v sobi ogledalo, vendar brez uspeha. Verjetno na stranišču ... Predstavljal sem si, kako ga bo prizadelo, ko bo ugotovil, da so se mu od groze lasje na drobno skodrali v nekakšne čudne, zlepljene volančke, kakršnih še nisem videi nikoli, in da je bil listi črni madež, ki se je med filmom vedno
/ zrak štrleča Frizura
scar
Raquel Welch me je zajebala," je Fric zviška pádel n
l, "zdaj pa bo pizdarija."
Odmor sc je šele začenjal. Prvo uro Frica ni bilo, kar si j ečkrat privoščil, saj, je rekel, bo itak celo življenje moral zgodaj vstajati za Železárno; zakaj bi začel že za šolo?
"Kuj se je zgodiloV
"Malo sem kadil na najinem mestu in razmišljal, Če bi sploh šel v šolo, ko je tak lep dan. Prasica je imela prosto uro! Matr!"                 ľ
"Kdo?"
"Ta, za slovenščino."
"A te je videla?"
"Ma, ja."
"Pa si rekel ..."
"Ejga, nikoli ne bi pogledala skozi okno! Nikoli! Nima na paměti! Vmešala se je Raquel Welch in ..."
"Fric, nič ne štekám. Veš, da se potem čudno počutim. ovej mi po vrsti."
"OK. Evo. Kadil sem in začel spuščati obročke. 'Njuuuu
an' sem govoril in nastajali so taki mali, krásni. Gledal se jih, kako letijo, lepo mi je bilo, pozabil sem na moped, na vse Naenkrat sem se spomnil, ejga, če so taki obročki o Newmana, kakšni so od drugih igralcev? Najprej sem rekel Tstvuuuuuď in je ven prišlo komaj kaj. No, vseeno boljše kot 'Veeeejn', od njega sploh ni rátalo nič. Poskusil sem z 'Rakel Uuuuuuuuuuelč' in ... ne boš verjel!"
Z rokami je naredil ogromen krog po zraku.
"Ejga, metrski obroč, res! Toliko dima sploh nisem imel pljučih, toliko ga ni v celi cigareti, kot ga je naredila Raq
te
\\ eich; na njej je vse ogromno in tudi obroč je rase] in rasell
Noro, moral hi Ulil zravenl Niscm mogel zapretí ust! Neslo ga ie gor, gor. naravnost v nebo. Ni se manjšal ali zgubljal Ne\ eiieino! Odplaval je mimo zbornice in prasicaga ie morala \ ukui. Pomolila je glavo ven in me zagledala. Kako ie tulila, to ni res'." "Kai bos pa zdaj?"
"Kai morem, kure jo gleda. Naj se izlaja, jaz ne rabim e.
Zazvonilo je in nisva več spregovorila, četudi je trajalo
ekam   dolgo,   předen   je   vstopila   učiteljica  slovenščine.
edno ]e prišla nenalíčená,   z  lasmi,  spětími v čop; njena
čerka je hodila v prvi razred in moža še nihče ni videi.
Xajboljše ure je napolnila z dolgimi samogovori, ko se j
spravila na res najmanjši del pesmi, recimo vzklik 'Ah' a
Oh' in v nedogled razlagala o všem, kar je hotel pesnik
njim povedati. O trpljenju, odrekanju, o krivdi, bolečini i
tako dalje. Med njenimi urami sem v miru lahko strměl
Titovo sliko in razmišljal.
Udarila je z redovalnico ob mizo, Še předen se je odme šega gromkega "... S TITOM NAPREJ!" polegel. "Sedite! Ti, Fric, pa kar stoj. Že preveč si presedel na tej soli. Po zákonu srno te dolžni šolati osem let in niti minute dalj. Govorila sem z ravnateljem. Tvoj čas, dragi Fric, j pravkar potekel. Verjetno si se naučil vsaj to, kje so vrat Nasvidenje!"
Fric je pobral torbo, me potrepljal po rami in počasí 1 nil proti vratom. Gledal sem za njim. Tovarišica ga je očitno že pozabila. Otroci, čas je za zaključevanje oceň. Spraševala bom, pa se javljajte sami. Najprej tisti, ki bi radi odlično. Vprasa nja ÍZ svetovne literatuře. Se spomnite pravljic, ki smo )i brali? Kdo zna naŠteti vsaj eno delo Oscarja Wildea?"
234
ioral bi dvigniti roko in opravili s tem predmetom za etos, vendar nisero bil pri volji. Javili sta se dekletí i/, prvih
lopi. In Fric Stal je pred vráti in visoko dvigoval desnico. Zgroženo  sem  ga pogledal.   Gotovo pripravlja kakšno traparijo.   Moral  bi  posredovati,  ga řešiti,  vendar  nisem vedel kaj se gre. Tako zelo resno je gubal čelo, samozave-sten in zadovoljen sam s sabo. Zmagoslavno se je smehljal. Tovarišica ga je ignorirala in pokazala proti prvi roki. "Jaz vem," se je oglasil Fric. Pogledala ga je in oklevala. "Tvoje šolanje je končano. Se norčuješ?" "Ne, le odgovoril bi rad."
"Osem let te gledarn na tej soli, Fric, osem let. Niti enkrat aisi ničesar znal. Poslušaj dobro! Ce boš pravilno odgovoril, om pozabila tvoj današnji disciplinski prekršek in ti zaklju-čila zadostno za povrhu. Če naklepáš kako podlost, gredo k avnatelju tudi tvoji starší. Znáš ali ne znáš? "Znám. A lahko povem?" Daj! Vsaj eno delo Oscarja Wildea!" Fric je zažarel in odločno odgovoril: "Born to be Wild!"
Glavo sem sklonil tako rnočno, da mi je čelo udarilo ob klop. Tovarišica je rjovela od besa.
Med odmorom sem šel v njegovo kabino na stramšču. Sedel je na Školjki in gledal v strop. "Kaj ti je bilo tega treba?"
"Jebi ga, enkrat v življenju sem mislil, da nekaj znám. Enkrat!   Da sem v življenju srečal nekaj, o čemer smo se učili že v soli. Še pomislil sem, končno! Potem pa ... "Kaj boš zdaj?" Poslavljam se od kabině."
\ bi bil rad sam?
Odkimul je. Segel z roko v žep in izbrskal ven ključ. Vrge]
je v visokem loku. "Evo, vse to je zdaj tvoje!" Nočeml" "Ma, vzemi! Ne. Ni moje. To si si ti naredil in bo zmerom tvoje. Tvoji enske. tvoji tilmi. tvoje revije ..."
Yrgel sem mu ključ nazaj. Prikimal je in ga spravil. Počasi stal in vmes dejal: "Potem bom končal tako, kot končajo v filmih." "Fric?" sem strahoma vprašal. Iz žepa je potegnil vžigalnik.
"Z ognjem," je vzdihnil in kresnil droban plamenček. h), ne non!
Še předen sem ga lahko zgrabil za roko, je pritaknil ogenj k filmskim trakovom in vzbuhteli so v trenutku. Divje sva stekla iz kabině, iz stranišča, po stopnicah in ven iz sole.
-36
onjenje  na vratih  me je  presenetilo.  Nikogar nise: iričakoval. Odprl sem in pred mano je stal Fric. Obleče: íamo v tište krátke hlače iz Italije in z ogromno čelado ni ;lavi. Izprane svetlomodré barvě, z široko belo črto po sredi. Oblikovana je bila kol polovica jajčne lupine; pokrivala je ši zgornji del uhljev, spodnji pa prevezala s trakom, s katerim io je pričvrstil ob glavo. Režal se je na vsa ústa. Fric? Dobil si moped?" "Kako pa veš?" je šokirano pogledal. "Ugibam ... A res?" "JA! JA! JA!"
Přijela sva se za rami in skákala po hodniku. Stekla sv; en in pred blokom je stal moped. "Greva se peljat!" je zavpil Fric.                                 I
"Pověj přej, kaj se je zgodilo? Kakšen náčrt si si ízmishl? "Ejga, nič se nisem spomnil. Včeraj zvečer je fotr hotel peljati role na avtobus in ga je zvila revma. Prste mu je kai zasukalo. Těkal je po operaterski sobi in vpil od bolečin. Pel jal sem ga k zdravniku, Fotr pa mi je dal ključe od veng, d, sem poskrbel za role. Moped je moj! Varen je! Stan ne b« mogel več sestavljati svojega bemfla!"                            I
Bořil sem se z groznim občutkom krivde. Boječe se; vprašal:
Prsti so se mu zvili?" Ja, zakaj se sekiraš?" "Nič, nič."
"Greva se peljat! KAJ ŠE ČAKÁŠ?" oamo fotoaparát vzamem. TO! Danes páde slikanje!"
^37
Stekel som v stanovanje in pobral Směno. Pogledal Noninemu zaklenjenemu delu kredence in pomislil na vse gle, ki prežijo za vrati. Se spomnil šivanke, ki sem jo bre; uspeKa iskal pod projektorji in se znova moral otepati more-občutka. Zaželel sem si, da bi Nona krnalu prišla iz bolnice.
Sedel sem na moped in přijel Frica čez pas. Krenila sva glasno in počasi. Rjovela sva Born to be Wild in ropotalapo glavni ulici. Vsi so naju gledali in prvič mi je bilo vseeno. Počel sem to, kar sem hotel. Končno! Prelep občutek.
"BORN TO BE WILD!!!! BORN TO BE WILD!!!!" sva se drla nepřestáno, ker je bil refrén edini del besedila, ki sva ga znala.
"ČAS JE ZA TRIDESET!!" je zavpil Fric in krenil proti najbolj strmému hřibu. Priropotala sva na vrh vzpetine, zapornice so se pravkar dvigovale, in se usmerila navzdol. Yzpel sem se na stopalkah in gledal števec. Ni dosegel tride-set.
"Kure," je na drugi stráni rekel Fric,  "trideset MORA PASTI DANES! Přej ne grem domov! Pejva!" "Ej, te bom slikal, kako voziš sem! OK?" "OK, Billy!"
Obrnil se je, in medtem ko je ležel počasi proti vrhu, sej pripravil   Fotoaparat.   Nastavil   sem   metre   na  neskončno, glede svetlobe in zaslonke pa mi ni bilo treba veliko ugibati: niti najmanjši oblak ni skalil neba.
Fric je prilezel na vrh, stopil z mopeda in ga obrn'1' Najprej je na mestu nekaj časa divje navijal ročico za P',n" Ropotalo je in grmelo, pokalo in se kadilo. Krenil je zlagom» in pripravil sem fotoaparát. Četudi doseže trideset, sem im« zadosti časa za celo serijo fotograťij. Pogledal sem skozi Ískalo in se odločil še malo pocákati. Fričev obraz je bil zaraď

ze
em
S jave komaj razločen, vendar čuden. Nekaj ... NapenjaJ o oči. Povsem pozabil fotografirati, čeprav je převozil lino hriba. Njegove ustnice so opletale po preostal delu obraza. Pačile so se, se povlekle nazaj, plapolale, trzale, odkrivale zobe in dlesm v celoti, nití za trenutek se niso usta-vile. Nisern mogel odtrgati pogleda. Nenadoma sem se spomnil, kje sem že videl podobno gibanje: v letih, ko so Rusi in Američani tekmovali, kdo bo přej přisel na luno, srno v Novostih nepřestáno gledali bližnje posnetke astronavtov pri vzletanju. Strašne sile so jim na podoben način maličile obraz, kot se je sedaj dogajalo Fricu. Hitrost mopeda zago-tovo ni bila krivá; je mogoče, da se je moj sošolec v vožnjo le popolnoma vživel?
Hitro sem prinesel kukalo k očesu in ga hotel slikati. Crn sa je legala preko prizora in ga pokvarila. Spet sem odmäk Smeno in videl, da se spuščajo zapornice. Se najprej strašil in se pomiril, češ dovolj časa ima za zaviranje ali avijanje. Gotovo res, le da ni poskúšal ne prvega ne dru-ega. Sploh ni gledal predse, marveč je opazoval brzinomer! Stekel sem po hribu. Se dri, vpil, mahal! Zaradi hrupa me ni mogel slišati.
Videl sem  že lokomotivo z naloženim vagónom ko Strojevodja je opazil nevarnost in pričel trobiti.
Fric se je nagnil čisto naprej, da bi zmanjšal zrační upor
skoraj legel je na moped, in še vedno ni dvignil glave.
Vlak mi ga je zakril. Tekel sem, jokal in klical Fričevoim
Zadnja kokila se je odpeljala, mimo mene pa je priropot
:d. Sam. Ko ie zavozil v hřib, je pričel opletati, zane
rnopt
je zavozí
lo
ga je in prevrnil se je na kup gramoza.
Dosegel sem zapornice. Gledal po tirih. Nikjer krvi. n raztrganega mesa, ki sem se ga tako bal.
PogiecU] na drug
Moja prvá misel: Fric še kar vozí motor. Z usloíenim hrbtom, s široko razprtimi rokami. Sede, aprej štrlečimi koničastimi koleni. \ zraku! Lebdi!
Z rdeče-belo črto vodoravno čez obraz.
Oeitno je tik pred zdajci pogledal na cesto in z zobmi třeš-čil naravBost v zapornico. Obvisel na njej, zagrizen vanjo, jo oklepal s čeljustmi.
Rahlo se je zibal naprej in nazaj. Zapestje je še kar pri alo plin. Zvok vlaka se je porazgubil. Za trenutek je bilo sli-šati samo tiho škripanje.
Ostanki Fričevih zob, ki se drgnejo med zibanjem.
\■ mešalo se je glasnejše cviljenje mehanizma, ki je priče
:
dv
vigovati zapornice.
Sklonjen sem stekel preko in z rokami obkrožil prijatelja, ne da bí se ga upal dotakniti. Oči je imel od p rte, a obrnjene na bélo. Po bradi se mu je cedila kri in koščki zob.
Zapornica se dolgo ni mogla odriniti, ko pa se je končn napotila navzgor, je Fric počasi pričel drseti po njej. Iz us mu je škrípalo stokrát huje kot nohti po šolski tabli.
Zgrabil sem ga z oběma rokama in potegnil. Pádel mi je naročje.
Poskusil sem se sporn niti vsaj kake malenkosti iz obvez nega šolskega pouka prve pomoci, a brez uspeha. Nazadnj sem ga nagnil naprej in udarjal po hrbtu, da je izpljuval zob in kri ter pricel stokati. Pustil sem ga ležatí ob robu ceste, n boku, in stekel po moped. Tolkel sem s podplatom po zaga njaču, dokler ni štartal, nato zapeljal čez tire. Fric se J poskúšal pobrati. Pomagal sem mu na noge in ga spravil n sedež. Oprijel se me je in krenila sva. Obracal sem ročico z
'
240
in znal. hak se ni bistveno poznalo p
plín, menjati pa ruse hitrosti.              |
Pomagal sem opotekajočemu  Friců v čakalnico nujnega oddelka m ostrmel. Čakajoči so jo napoinili bolj od avtobus,
řiestnega prometá po koncu izmene. Stali in sedeli so dru; b drugem in vsak je držal v rokah kavo, banáne, margarino, nekateri pa so svoje darilo skrili v neprozorne vrečke. Le
ridva sva prišla povsem brez dařil - naju bodo sploh vzeli? Fric je stokal in jokal. "Boli. Egon, boli," je nekako zamrmral in komaj sem razumel.
JTudi meni je šlo na jok. Počutil sem  se  povsem  nemočnega, golega. Sam,  bre; ave ali banán sredi zdravstva - to je krivica! Fric je samo še grcal. So mogoče tisti, ki so še kar posedal; r takrat, ko so reševalci pripeljali Nono, čakali že od dopol-eva? Bom pustil svojega prijatelja trpěti do noci? Napadel me je strašen bes. Zašepetal sem mu na uho: "Fric, jebemo šunce,  Fric, ne skrbi! Tudi jaz sem se življenju kaj naučil! Pa če sem še tako bedast!"
Odvlekel sem ga na sredo množice in začel na ves glas rjoveti. "OOOOJOOOOOJ!!!!!
ZDRAVA MARIJA MILOSTI POLNA PROSÍ NASI!!!!!! I"                                                        I
Nisem še končal druge ponovitve, ko me je že poiskal sestra in naju spremila v ordinacijo.
Skrinja zakladen
O FriČevi riesreči som pripoveaovai riipiju Komanu
tavil, da Je vse izrečeno drugim vedno le zgodba; to nas si doživetja pravé bolečine in nam pusti le sočutje. Pojačal sem škripanje koščkov zob po kovini, povečal pretok krvi in zamolčal, na kakšen náčin sva prišla preko vršte. Frica sem že pospremil domov, in ker očeta ni bilo, sem pocákal, do-kler se ni urnil in legel. Okoli ust so ga naredili podobnega Frankeinsteinu. pošitega in polepljenega.
Roman je lahko komentiral samo z občasnim:
L , sit!
Zvil je cigareto in pričela sva kadili.
Poslušala sva T. Rexe in trikrát sem vstal ter vrnil Kral ja
ropotajočih duhov na začetek. Zamolčal sem, da sem popřej
prevedel vsako besedo na ovitku, se jih naučil na pamet, jih
zapisal na list, iztrgan \z zvezka, in ga vtaknil v ploščo. Sploh
pa nisem omenil čudnega dogodka, ki ga nisem znal razloži-
ti: zaradi toplega vremena in Nonine odsotnosti sem lahko
široko odprl balkonska vrata, porinil noge skoznje in pre-
vajal, naslonjen ob posteljo. Sam ne vem, zakaj sem pogledal
pod stranico in potegnil na piano ročaj bivše samokolmce.
Zavihtel sem jo kot meč, si predstavljal sebe kot kralja, se
postavil   na   sredo   sobe   in   zavpil,   da   IMAM   VSEGA
ZADOSTI!  Kako sem pregnal vse ropotajoče duhové ľ
duše!
Ko se je iztekla tudi druga stran, je našel Incredible String Band in mi jih zalučal. Ležala sva in poslušala mijavkasto zategovanje besede meeeeeeeeya, meeeeeeeeya. Niti približ-no mi ni zvenelo tako lepo kot Maja, ki sem jo poznal jaz.
Nálepem sem se spomnil ponecleljka, in minilo me je vese lje do glashe. Samo še dva do konca šole. Samo še dva.
isem ímej
Kaj pa gramoton? Bliža lobenega pravega načrta.  Mama je  Heintja zataknila
edalo in čeprav nočnih deklamacij nisem opustil, napřed a nisem zaznal. Teden je minii mirno - zjutraj sem odšel šolo, ko je mama še spala, přišel domov, ko je bila že v službr in ležal buden z zaprtimi očmi, ko se je vrnila.
"Meeee... Meeee... Meeee... Meeee... Meeee... Meeee... o se zataknili Incredibli.
A, šit!" je rekel Hipi Roman, segel v žep in mi ponudil
Íovanec za dvajset par. Nerazumevajoče sem ga gledal. "Oh," je vzdihnil in se spravil na noge. "Pridi sem, da te oučim o avdiofilsťvu!" Pokleknila sva h gramofonu. Pěvec je meeee-kal dalje. oman je iz žepa potegnil za celo pěst kovancev, od najmanjših do največjih. Obrnil se je in mi pokazal zadnjo plat kavbojk.
"Poglej!" je rekel. "Kaj?"
A vidiš desni žep?" "Ja?"
'Kakšen je?" "Zdrgnjen."
locno! "Pa levi?" "Tudi, ampak manj!
locno! Zadovoljno se je zasukal nazaj k mem.
I"Iz tebe bo še prav, Ijubitelj glasbe." me ,e pohvahl. Videi je, da ne razumem, zato se je lotil razlage:       I "Poglej,  igla se zatakne in potem cuká na „tem mestu. takole   Predlvljaj si njeno pot kot kanál. ,glo pa kot lad;o.
m
Plo      K) kanálu, na sredi stoji skala all ledena treŠči ladja ob o\ iro in ne more naprej. Zaletava se in zalet Pomagat ji tnorašl Obi        io, da lahko přebiji
frepreko m s«        i dalje. Poglejľ \   A  je  na/ai  kovanec,  ki sem ga stiskal  v dlani, in g spretno položil na gramofonsko glavo.
|"...eeya, Meeeeeecva ..." so krenili tncredibliJ "K\ o, \ idiž Strměl sem od navdušenja. Snel je kovanec, ne da bi se poznalo pri glasbi in mi g onudil.
"Posk
usi -
Sem: in s prsti zbil glavo, da je šarila sem ter tja. Po nekaj
Íoskusih se mi je vsaj približno posrečilo. '.Malo boš še treniral, pa bo," je optimistično napovedal Roman.
I'Xe razumem pa, zakaj si mi prej kázal hlace?" "Niso vse ovire enako težke. Pravi ljubitelj glasbe že oku točno ve, kako težak kovanec mora uporabiti. Vedno nosi s seboj vse možne velikosti, pa se mu prične poznati na žepih. Po tem se resnični asi loČijo od bleferjev!" Pričel je jemati plošče s tal in jih dvigovati. Tale je za petdeset para, ta ne rabi kovanca, pri tej bi zadostovalo pet par, ta pa ..."
Zamislil se je in dvomeče ogledoval precej razpraskano
>ovršino.
"Skrajna rešitev je radirka in na njej petdeset para, ampak
ie vem, no ... A ti je zdaj jasno?" mi   »» Ja.
Sla sva kadit. Nisem si upal přiznati, da so to gotovo tíste
lamile, o katerih je včasih govorila mama; saj mi niso nare-
díle nič hudega. Res mi je vedno prej ali slej postalo slabo, a
244
tistega trenutka sem se lahko bre2 vzroka zadovoljno smehljai
Roman je prekiml molk«
"Zadnjič nási nič reke! o svoji taatari. A je prfuknjena?"
"Ne /nam povedat."
"Kako bi jo pa opísal, z eno besedo?"
"Ne \ em."
"Poskusi!"
Zamislil sem se. Spomnil sem se samo Noninega izraza, ki
Iitak ni bil namenjen moji mami: Ni od tega sveta." "Kako to misliš?" "Sploh je ne razumem ... mislim, jo ... ampak ... vse, ka počne, mi je nekako čudno ... potem pa jaz misiím, da se
(cuaen. 'Ti si že v redu!" je globoko vase potegnil dim Hipi "Tvoja stará pa ni. Spomnim se mojega fotra. Samo hodil j po stanovanju in těžil. Kako je pospravljeno, kako je postav ljeno in podobno. Enkrat mu ni bilo všeč, kako je tastar držala jušnik, ko ga je nesla na mízo, in jo je poslal nazaj hinjo. Vsaj desetkrát. V enajsto sva jo čakala in čakal nazadnje je mene poslal gledat, kje je. Jušnik sem našel tastare pa ne. Ni se več prikázala. Ima tvoja vsaj kakšnega fúkača?"
Najprej sem moral izraz združiti z mojo mamo, nato se
se zamislil.
"Ne vem, no ... saj se z vsakim človekom takoj skrega.
Dvomim."
"Mogoče se skrega zato, ker ga nima? A ti sploh kaj veš
njej!
Odkimal sem.
"A veš, da zadnje čase prvič razmišljam o njej. Prej sem se
.
"Kako naravu
katastrofo ... kaj vem, potřes ali poplavo. Nisem upal povedati, via sem med pogovorom s Fricem o jej mislil že kot o pošasti \/ grozljivk. Spihal sem koSček aka / jezika in aadaljeval: "V  bistvu   nerazložljivo,   Stalno  mi  pripoveduje  neke vlbe in vse so čudne/
Spomnil sem se prenašanja na rokah, ko so me bolela Jesa. Mnogokrat sem razmišlja] o njej, vendar je še zdaj nisem znal razvozlaii.
"Nieni nasveti in modrosti ... Res, kot bi bila v drugem
vetu.
"Spaced out, a? Da ne je kakih gobic?"
"Samo pohane marele, kadar jih dobi od nekega sode»
lavca."
Roman se je skoraj zadusil od smeha.
"Duhovit pa si," me je pohvalil, ko je přišel k sebi.
Vztrajal je:
"Drug svet, pa to. A misliš, da živi kako skrivno življe-
n]e
?"
"Ne, ne znám razložiti. Ne drug svet. Samo druga pravila veljajo pri njej: kaj je logično, kaj zmedeno, kaj pametno, kaj
neumno ...
"Zdaj si pa zakompliciral.
"Kako naj povem? Zdi se mi, kot bi se dogajala v filmu. Tam pokažejo samo tisto, kar je zanimivo, in tudi pri njej m mirnih trenutkov. Gre po kruh v trgovino in doživi prevare zarote in izdaje, vsaj te, če že ne česa hujšega. Na začetku j1 vedno žrtev, na koncu pa zmaga. Nikoli ne dvomi, zmeroi i ma prav. Ne razumem, no."
; ustnic. Incredibli
Spli
)e
je
papirj
prišli do konca in šel sem jih zamenjat z. nekimi Fairpo
Convention. Ti so imeli celo ovitek. Člane skupine so narisa-li na igralnib kartah. Kitarisl je bil super; za razUko od vseh drugib je poßasi pikal strune m vsako pošteno zategnil, predion jo je izpustil«
"Si jo kdaj poskúšal zasledovati?"
Nemogoča misel; veselil sem se, kadar je nisem videl, in še činil naj bi za n j o?
"Ne."
"Kakšni skřiti dnevniki, kotički?"
"Dnevnik ne ..."
Spomnil sem se mukoma in v nedoločnikih napisanih list-kov, ki mi jih je včasih puščala. Skřiti kotički? Pred očmi mi je živo vstala notranjost naše garsonjere.
"Res ima en del kredence zmerom zaklenjen."
"To!" je stisnil Roman roko v pěst. "To je to!"
"Amisliš?"
"Seveda.-Ne more človek hraniti svoje notranjosti samo tu ...
Plosko se je udaril po trebuhu, nato še po prsih.
"... mora imeti še nekaj, kamor spravi materiálne spomine, kot jim jaz řečem. Saj veš, pisma, fotografije, dnevnike ... aja, teh ne, si rekel."
"Šel bom, pa bom odprl," sem kar zlepa izjavil.
"Omaro?"
"Ja, kredenco. Zdaj!"
Roman je iztegnil prsta v črko V.
"SreČno, brader!"
Vstal sem poln prekipevajoče odloČnosti. Ni me minila niti po stopnicah in ne v garsonjeri. V kopalnici sem pobral lasnici iz mamine zaloge, zaklenil vhodná Mata, zaprl balkonska ter s tem izločil zunanji hrup, da sem se lahko osredotočil na prisluškovanje korakom.
vknil sem lasnico \ kljuSavnico in price] drmati. Presenetljivo hitro w škljocnilo in vrata so sazevala, Mora) som přemazati  prví   nápad   strahu,   1 )olgo sem
J šumom, a nisem zasledil visokih pet, Previdno sem povečal odprtino. Tečaji so rahlo cvilili.
o in spodnji polici so polnila otlačila, Nahitro,
hkrati pa zelc       vidno som potipal med njimi in nisem našel
sar posebaega. Poravnal som vsak zlikan rob in se osre-
dotočil na drugo polico / vrhá, za konec pa pustil predal
sto na dnu.
Le         ran so do vrhá natlačili vezani letniki Filmskih revij
12 petdesetih let, zaviti v sumec rožast papír, [z njih so štrleli izrezki iz časopisov, precej obrazov Paula Newmana in dosti neznancev, ki so se ponujali ťilmarjem v oglasih, ki jih zdaj m voč zasledil v časopisih.
FILM - OČIMA NAŠIH ČITALAC
U    «Ml    1U    H.H\M
UUMIWU)  lil  WWIHUML
ári
/lilii DA SK IIOIMSI .|l
Mia.   .   tSo-
■
Hitro sem jih prelistal, vendar mame nisem našel. Gle-dala me je šele s slike, ki je delila polico, uokvirjena v lažno pozlato. Najprej sem pomislil, da jo vidim slikano mlajšo z neko drugo družino, o kateri ne vem ničesar, in špiknilo me je pri srcu, nato sem ugotovil, da sta njen mož in sin izrezana iz časopisov. Paul Newman iz nekega vesterna, vsaj po oblekl sodeč, Heintje pa iz Sirote s čudežnim glasom, filma, kí
MS
d ga na Žalost moral viděti večkrat zapored, Stali so na cvetEčnem polju in podrobnejši ogled je pokazal, da je mam vsako rožico izrezala in nalepila posebej.
V vo/d SkatlaK, oblepljenib z rdečimi srčki, sem najprej naletel na paket Ebtografij, ki jih je mama plácala, pa niso bil zadosti dobre za uvrstitev v družinski album. Sledil je zavo maminih morskih slik iz mladih let. Na vseh je nosila zelo moško obleko,  podobno mornarski unitormi. Zadnjo sem našel fotografijo z ribo. Dolgo sem jo gledal. Šel celo prav do okna in  jo podržal pod neposredno svetlobo. Jo položil azaj, spět vzel ven in pogledal še enkrat, za slovo. Zdelo s i je, kot bi se nekaj končalo, a nisem vedel kaj. Za seboj mi e pustilo le globoko praznino.
Sledile so moje fotografije z neuspeŠnih poskusov slikanj za rojstni dan; mama v družbi sodelavk, ko čudno odpira ústa - poznal sem izraz, verjetno se je ravno pripravljala na krohot. Droben košček bi mi skoraj ušel. Ogledal sem si ga in srce mi je pričelo močneje razbijati. Najprej sem pomislil, da gre za prizor iz filma, a v ozadju je plápolala jugoslovan-ska zastáva. Moški je nosil klobúk in stal od nekoga odrezan. Spomnil sem se romána o revolverašu. Oce?
ii
Poiisml som sliko na njeno mesto. Kakorkoli, rabi] bi ga no sedají som si rekel m se čudil, odkod mi pogum. Resultat pregleda celotne police je bilo čisto razočaranje. ^obenega dejstva o moji mami razen starih filmov. O njih mi sama pi a\ Ha dovolj pogosto, da sem vse znal na pamet mi ni bilo treba pod rokami premetavati slik Lane Turner vlogi Madame X. Hotel sem začeti še enkrat, pasemodne-
Íal. Poklekni! sem in odprl predal. Ostrmel. Bil  je  poln  eigaľetnih  ogorkov.   Vsakega  med  njimi je mama popísala z zelo maj hni mi črkami, ponavadi vzdolžno ob filtru. Grozno je smrdelo po kislem.
Pričel sem jemati čik za čikom in se trudil razvozlati črke. »ostikrat se mi ni posrečilo, a očitno je šlo za imena in števil-e. Sele ko sem naletel na svoje ime, mi je kapnilo. Pri šestih
I sem našel na stopnicah pred samskim domom še prižgano polovičko. Vtaknil sem jo v ústa in potegnil. Divji kašelj je privábil mojo mamo, ki me je natepla po riti.
Na ogorek pa napísala moje ime, svojo starost in ga arhi-virala. Kot mnogo prej in nmogo kasneje.
V glavi sem zagledal prizore iz filmov, v katerih Ijubimca kadita v postelji. Mogoče se je vmes skrivala cigareta mojega očeta, a očitno kriterij spravljanja ni bila spolnost, marveč prisotnost. Našel sem nekaj dolgih, ki jih je kadil strie Vinko, in iz pripisanih let sem ugotovil, da so ostali za njim po obiskih.
Otresel sem si prste, porinil predal nazaj in zapri vrata. Spreletelo me je, da je prišlo do strašne pomote in zaradí nje nisem izvedel ničesar; hotel sem začeti preiskovati znova, vendar sem se obvladal.
Drmal sem ključavnico, dokler ni škrtnila, vrnil lasnici i si močno zdrgnil roke z milom.

Jošk«
Deževne kaplje so poizele  po šteklu  balkonskih vrat Pokod bo zagotovo odpade! in v soli bomo s proslavo po<
stili rojstni dan marsala 'I ita.
»Mania je se spala in potiho sem odšel. Zbirališče soorga-izirali kar v telovadnici. Pod košem so postavili oder, ga převlekli z rcleeim žametom in nanj pripeli \z stiropora izre-zan profil tovariša Tita, zraven pa napiš, ki je govoril o tem, da )e mladina naša prihodnost. Oder so na obeh koncih okrasili s šopom zastav, vključno s slovensko, jugoslovansko in rdečo zástavo s srpom in kladivom ter nápisom PROLET ARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽÍTE SE. Učenci srno se razdelili po klepetajočih skupinah. Maja me je opazila in mi pomáhala. Ogledoval sem se po Friců in se spomnil, da ga v soli ne bom več videl. Pred vrvmi je čakala dolga vrsta fan-ov iz višjih razredov, in ko sem šel mimo, je trajalo, prede sem doumel, da mi vsi prikimavajo in me nekako spoštljivo pozdravljajo. Nekateri so me celo potrepljali po hrbtu.
Na oder je stopil ravnatelj v sivi obleki s črticami, potolke po mikrofonu, nekaj govoril, spet toikel, se umaknil pre piskajočim zvokom in končno smo ga slišali:
"Učenke in učenci, pohod ob rojstnem dnevu našega ljub-ljenega maršala odpade! Zdaj bo na vrsti krajši kultúrni pro gram, po njem pa veselo presenečenje. Ogled filmske pred stave v kinu Odeon ! *'
Ko sem po dolgem premoru poskusil vdihniti, mi je zrak povzročil dolgo in zateglo jamranje, ki se je ugreznilo varne. Ni povedal, kateri film bo na sporedu. Stisnil sem se v kot mohl, naj ne bo tisti, ki sem ga obřezal. Zborček na odru ) pel, drobno dekle siioče črnih las na ie recitiralo
pa )
-n\lu. \<\ bi materi rad napísal pismo in se enkrat rad umrl a revohcijo,  Zavidal sem mu - kako so lahko nekateri odloöni celo před smrtno grožnjo? Jaz pa negotov in tresoö snahu!
V koloni po dva srno kreniii proti kinu. V preddverju sem se iztrga] skupini in stekel v projekcijsko sobo. Fričev oče je ravno zapíral pokrov projektorja,
Je/no me je pogledal.
"Oprostite ... a je Fric v reduV
"Ja. J utri bo že vstal."
"Oprostite ... kateri film bomo gledali?"
"Pojma nimam. Nekaj, kar so nam poslali za praznik. Briga me. Ne maram filmov na pražen želodec."
Obrnil mi je hřbet. Sel sem. Upanje je že skoraj ugasnilo.
Pomislil sem, da bom moral stati, ko sem opazil mahanje. Maja je zame rezervirala sedež!
Zbasal sem se k njej in se ji zahvalil. Le nasmehnila se je. Pogledal sem nazaj. Učitelji so se pomešali med učence, da bi pažili na red in disciplino.
Spomnil sem se prvega razreda, ko so trije sošolci med proslavo šli lulat za spomenik padlím borcem in jih je videla učiteljica. Dobili so úkor, starší so morali priti v šolo in uko-rili so jih po partijski liniji. Kako bodo šele kaznovali človeka, ki je oskrunil partizánski film?
Čutil sem Majino prisotnost in vedel, da se priložnost ne bo vec ponovila. Kino, terna, najini roki na naslonjalih, med njima komaj centimeter. Samo premaknem prst in se dotak-nem njene kože. Jo pobožam. Mogoče bi se lahko celo malo premestil, se nagnil in poskusil ujeti njen vonj?
Na skrivaj sem poskúšal povleči vase čimvec zraka skozí nos. Dišalo je po vlagi, nekdo pred nama je včeraj jedel paulj, z leve pa sem vseeno zaslutil dehtenje nežnosti. Maja.
i£
Hot*               stisniti k njej in so potolažiti, pa nisem upai
Kako naj |i           m o filmu in o umu. da sem kljub zaljublie-
bsti vanjo, odre al j                       enske?
Lúči so ugasnile, učitelji so vpili TIŠINA!, zavesa s< umaknila in film so je pričei
U        U RASTE ZELEN BOR je písalo.
Zapri sem oči in se poskúšal tolažiti vsaj z Majino bližino. Med priprtimi vekami sem kukal, kdaj bo napočil strašen trenutek razkritja. Film je tekel, dvorana je šumela, učitelji so sikali PSSSSSSSST1
Prizor je přešel le z rahlim sunkom, ki se je meni zdel strašno opazen, nihče drug pa ni niti trznil. Nasmehnil sem se. Rešen sem!
Ľahko se posvetim Maji! Nekdo v prvi vrsti je vstal. Njegov hrbet se je črno poteg-nil v spodnjo tretjino platná. Visoko je dvignil roko. Telovadni učitelji
"ŤUKAJ, ŤUKAJ BI MORALI BIT JOŠKI!!!" zarjovel. Dvorana je v trenutku povsem utihnila. Filma m gledal nihče več. Telovadec se je obrnil in njegove oči so žarele kot dva majhna projektorja. Imel sem občutek, da m* iščejo, najdejo in prežarijo. Pričei sem se tresti, ves. Od poď platov do temena, v krčevitih, kratkih tresljajih. Zagrizel sem ustnico. Spet sva bila sama, tako kot ob ponedeljkih skladišču. Nikogar drugega ni bilo, le jaz in njegova sapa. Zdaj zdaj se mu bodo roke stegnile prek vrst in me za bradavice potegnile na oder, me razkrinkale in kaznovale.
"TA FILM SEM ŽE GLEDAL, MORAL SEM G GLEDAT, IN VEMÜ1! ŤUKAJ, NA TEM MESTU B MORALI BIT JOŠKI!!!!" Pokazal je na plátno. "IN K JE SO?"


pa \ dvorano.
VPRAŠAM VAS, KJE SO JOSKI?!?
Popoln molk. So zvoki EUma so odplavali v ozadje.
Telovadec je gledal tofcno vame in stisnil sem stegna, dase ne bi polulal v Mače. Tresenju se je pridružilo še šklepetanje zob.                     W~
Obe roki je odročil v zrak. Postal je podoben kipu talca, ki ga niti ustrelitev ne more přestrašiti.
"ODREZALI SO JIH! JA, ODREZALI!"
Po grlu se mi je že pělo tího jecanje.
"ODREZALI SO JIH KOMUNISTI!!!" je zarjovel glasneje, kot bi si sploh mislil, da je mogoČe. Ni mu zmanj-kalo moči in ne giasu:
"VSAKO LETO SO KOMUNISTI BOLJ PARA-NOIČN1I ZDAJ ŽE IZ SVOJIH FILMOV, ZA SVOJE PRAZNIKE, REŽEJO VEN PRIZORE, KI SO JIH ŠE VČERAJ DOVOLILI! DOL S CENZURO!!! DOL Z RDEČO BANDO!!! DOL S PROLETARCl, HÖHSTA-PLERJI IN S1ROMAKIÜ! DOL!!!"
Modrikast sij ga je osvetljeval, visoko povzdignjenega pravičniški jezi.
"ZDAJ,   TAKOJ,   HOČEM   TUKAJ,   NA   TE MESTU, VIDĚT JOŠKE, KI JIH JE KOMUNISTI NA CENZURA ODREZALA! A JE JASNO!?! A V JETO JASNO!?! JOŠKENAZAJÜÜ
Maji na dlaň se je spustila na mojo in me v trenutku umí la. Vse je izginilo hkrati: tresenje, jecanje, strah.
Gramofon
Mama je dobila regres it) šla sva v trgovino z elektromate-iaiom kupit leštěnec za kuhinjo. S sabo sem vzel šolsko orbo, kar se ji ni zdelo prav nič čudno. Vanjo sem zbasal akove, ki sem jih izrezal iz šeleshamerja in nanje s pomočjo avnila potegnil natančne črke v napisih UGODNO, ZJEMNO UGODNO in RAZPRODAJA. Dělal sem ves rejšnji dan. Na srečo sem imel dosti časa, saj so nas spustili omov takoj po tistem, ko so telovadnega učitelja pospremili a zaslužen dopust v krogu svojih pnjateljev in družine, kjer i bo lahko nabral novih moči po napornem delu, kot je ovedal ravnatelj. Zbudil sem se že ob šestih, kljub ternu da sem ponoči po-dvojil recitacije, in kljub soboti, ko sva bila oba z mamo prosta. Vstal sem, vzel Heintjevo ploščo z ogledala ter pustil, da me je mama zagledala prižeto z njo ob prsi, ko se je zbudila. "Kaj pa ti tako zgodaj?" je vprašala.
"Mama, jaz ne morem več spáti. Tako rad bi poslušal
Heintja!"
"TI BOŽČEK, PRIDl TE BOM OBJELA!"
Ko sva stopala mimo izložbe, sem jo poskúšal rahlo usme-
riti proti šteklu, vendar se mi premik ni posrečil.
O, mama, glej, gramofon!"
Ni ga zaznala. Vstopila sva. Trgovino so napolnüi kupci z regresními boni v rokah. Edino mirno in nepremično elo je pripadalo prodajalcu. Mama me je povedla do ogromnega Iestenca, s katerega so koncentričnih krogih visele plastične kaplje, rahlo posre-rene z vrhnje stráni.
Mama ... tam je gramofon ..." sem znova poskusil.

"Toga ne rabiva. Kal.iva pa lep luster za v kuhinjo," mi je pokopala skoraj vse upe. [zmužnil sem se do Iskrafona in že segel v torbo po nápise, ko sem sele opazil, da je polica praz-
~a.
Stekel sem k prodajalcu.
"Tovariš ... tam na polici ... a nimate več Iskrafonov?"
Ne."
Pričel sem se že obračati, ko sem se spomnil izložbe. "V izložbi je pa še?" Ja.
"Zakaj ste rekli, da jih ni več?"
"Ker si vprašal za polico! Kako naj ti odgovorim, če ne nas vprašat?"
Na obrazu mu je bilo viděti, kako trpi, ker je izpostavljen v/.nemirjenju kupcev. Nek moški mu je hotel zastaviti vpra-šanje, vendar ga je hitro zavmil, češ vse piše tam, in pokaza!
nedoločno smer.  Nihče se ni razburjal ali čudil. Vsaka rgovina je premogla podobnega trgovca, jaz sem tega pogo-steje videval zaradi svojih glasbenih želja.
Za vsak slučaj sem stopil iz trgovine in preveril, če sei popřej dobro videl. Sem. Spregledal sem le listek, postavlje: a pladenj gramofona. REZERVIRANO je pisalo.
"Tovariš, a imate še kakšen Isk-rafon?' e."
Razmislil sem o svojem vprašanju in se nisem spomnil, kako bi ga lahko zastavil drugače, da bi dobil pritrdilei odgovor. Umaknil sem se v kot in čakal. Počutil sem se meh kega in odvečnega. Kar zvalil bi se pod noge mimoidočih r pustil, da me pohodijo. Zavedel sem se minevanja čaša \ prazno - to je tisto, kar pride, in je enako onému, kar je z« bilo. Nisem hotel več sodelovati: leštěnec, odhod donu* 'a/.mišlianie   o   urramofonu,   nadaljevanje   enega   in   isteg.
živl
gram
jenja
aslonil sein sc nazaj in skoraj zbil sijočo rdeSo Skatlo s lice. Eno od mnogib; vseb mogočih barv, žarečik, gladkih, in čo ne bi bil tako zatopljen v pomilovanje samega sebe. bi jib moral opaziti že zdavnaj.
Pod njimi je písalo: ZADNJ1 MÓDNI KRIK! PRENOSNÍ GRAMOFONU UVOZ 1Z ITALUE! STEREO!
'Tovariš, tovariš, saj vi imate gramofone!" Imamo. "Zakaj pa..."
"Ker si vprašal za Iskralone. Kako ..." Sem že tekel nazaj k polici in jo okrasil še z mojimi napisi. Za vsak slučaj sem vzel v roke gramofon, si ga dobro ogledal !n prebral navodila. Preskakoval sem cele besede, včasih tudi stávke, botel sem se le prepričati, ali se nisem zmotil. Napráva namreč ni spominjala na nobenega ízmed gramofónov, kar sem jih videl v življenju, v resnici ali na slikah. Zno-traj plastičnega ohišja se je skrival mehanizem in ploščo si porinil v režo, glava se je spustila nanjo, igla jo je brala, iz dveh vgrajenih zvočnikov, ki se jih je dalo slutiti skozi navŕtané luknjice, je prišla glasba. Noro! Gramofon s skrito iglo je bil primeren za Nono! Se vec: prenosni model je odprl čisto nove možnosti. Ne bo mi treba Maje voditi k meni, tre trije bomo lahko šli skupaj na sprehod.
Evlorično me je odneslo do mame, ki je leštěnec že vrtela po rokah, da je plastika zamolklo žvenkljala.
'MAMA! ITALUANSKI GRAMOFON!! IZJEMNO UGODNO! MAMA! HEINTJE! RAZPRODAJA!" "Pšššš! Netakonaglas!"
Hitro je pogledala naokoli in se nasmehnila parim hrb-cem, ki so se zabuljili v naju. Sepetal sem:
"Mairuij pojdi pogledatl" "Prav, pa grem," Zdrenjala sva so do poli«
'lvu? To je ugodno? In razprodaja?" jo je šokirala "Je! Jo! Ros! Neverjoina priložnost!" Z iztegnjeno dlanjo me je odločno presekala, kot bi izmila besede z obraza.
"Dosti! Nimava denarja za oboje, zato bova kupila leštěnec. Na] u bo nekaj končno jasno, dovolj si star: ni naloga matere, da kupi sinu gramofon. Tega mu lahko kupi kdor-koli. Máti mora sinu dáti tisto, česar v trgovini ni mogoče kupiti: življenjsko modrost. Iz njega mora narediti zglednega otroka, ki bo zanjo skrbel na stará leta. Ce ji ne uspe, morajo zanjo skrbeti drugi. Taká ženská ni v življenju nič dosegla. Tako. Zdaj pa dosti o gramofonu!" Obrnila se je in odšla proti leštěnců. Sledil sem ji tik za petami. Ne da bi se zavedal, sem priče-njal govoriti vedno glasneje.
Mama! Tisti leštěnec je prevelik za našo kuhinjo! Moraľ se bomo plaziti pod njim! GRD JE! OGABEN!" Ustavila se je in se soočila z mano. "Blešči se kot pravo steklo, če ga gledaš od daleč!" "NAŠA GARSONJERA JE PREMAJHNA! NIKOL SE NE BO ZABLEŠČAL! GRD JE! GRD!"
Nakupovalci so zastali  in se do zadnjega obrnili pro nama.   Bližnji  so se  odmaknili,  oni  v kotih  rinili   naprej Znašla sva se sredi arene, obkrožena z gostim zidom řirbce Se prodajalec je iztegnil glavo in čakal.
Mama je pogledala v konice čevljev in v kratkih presle kih sikala:
"Pššššt! Pššššt!"
"NE BOM TÍHO! NE BOM!"
s

Pian       e navime in mi prekrila ústa, Oclmakni] sem s
je naokolL so poskúšala nasmehniti b so naglo s po                                 .la.
"PAŠE Ml GOVORIT, PA BOM GOVORIL! TAKO,
KOTS;" n Dl       Š ZMEROM! DA MEJESRAM1 DA
1  SK  NAJRAJE  VDRL  V   ZEMLJOI   POVEDAL
OM.  DA SEM BIL PODHRANJEN OD TISTEG.
NON1NEGA KROMPIRJA, PA O INSTANT SPACE-
TlHl O TEM. DA SMO TAKOOOO ŘEVNI, ČE P.
HOČEŠ. LAHKOVTRENUTKU KUPLŠ CELŽAKEL
J N K. DA Ml JE ŠE CEL TEDEN SLABO. POVEDAL
BOM O NON! IN O TEM, KAKO SI JO PRETE ..."
"STOP!" je zavpila z visoko dvignjeno roko.
\MOJ SIN BO SPET ODLIČEN," je rekla. "MO GA  NAGRADIT!   NO,  SINE,   IZBERI  SI  GRAMOFON!
Prvič sva šla po glavni ulici, ne da bi se dotikala. Z obem; rokama sem tiščal na prsi škatlo z italijanskim gramofónom, mama pa je držala v papir zavito motno belo bučo najmanjsi velikosti.
Prve korake sem naredil kot ponavadi, s sklonjeni; pogledom, nakar sem se namenoma vzravnal, dvignil glavo, jo celo rahlo zasukal proti drugi stráni ceste, da ne bi mam« niti slučajno zaznával ob sebi.
Zaloputnila je vrata stanovanja za nama in zavpila:
"NISI VEČMOJ SIN! ODREKAM SETE!"
Stekel sem v kopalnico, odvil pokrov in potegnil ven T. Rexe. Se vrnil v kuhinjo, kjer me je mama še kar čakala pěstmi, uprtimi ob boke. Ignoriral sem jo.
"NISI  VEČ MOJ   SIN!   SAM   SI   NA  SVETU! SLIŠIŠ^
260
Potegnil som gramofon iz škatle, vključiJ kabel in note oriniti vanj ploščo.
Spoznal da Italijani očitno poslušajo samo singlice, saj j
ř--   el gramofon premajhna ústa. Se zmedel, zastal, opazi oslavní sii v maminih očeh; nisem mogel razmišljati radi njenega vpitja, rabil sem predali, tišino. Heintje! Sko cil sem k ogledalu, pobral ploščo in jo porinil v napravo.
"MAAAAAAAAAAMA!!!!!" se je zadrl čudežni deček. Přivil sem ga do konca. Mama je vreščala, a je nisem slišal. V tistem trenutku sem pričel ceniti tišino in ugotovil, da mi pomeni odsotnost mame. Ona je s seboj zmerom přinesl hrup in nisem se mogel spomniti niti trenutka predaha; vedno je govorila in govorila, ponavljala eno in isto v nedo-gled. Zdaj pa, sredi bobnenja Heintja, sem doumel, da zelo glasna glasba in tišina pomenita eno in isto: odsotnost star-šev. Samoto.
Pograbil sem gramofon in šel. Kabel se je iztrgal iz vti nice in Heintje je počasi zamrl v vedno globlji bas, dokler ni
kripaje zastal. Stekel sem po stopnicah, po glavni ulici in planil skozi
rata podružnice Rdečega križa.
Na kuhinjski pult je v kupfcke zložila moje gate, majíce rezervni srajci in rtogavice.
S \M SI NA SYETU!" je začela mama, se předen sem dobro stopil skozi vrata, nakar je izpahnila čeljust:
1'Kaksen... kakšen pa si? •Tak. kot bi moral biti ŽE ZDAVNAJ!" Na Rdečem križu so mi dali kavbojke, majico in teniske. . loje prejsnje obleke niso hoteli vzeli, zato sem jo vrgel v obcestni koš.
ÍPričela se je vrtěti od židu do židu in ni nehala šepetati s vojim najbolj ubogim glasom: "Kje je moj sin? Na pomoc!  Ukradli so mi siná! Bila je invazija, pa so ga zamenjali! Kje je moj Egon? Moj ljubljeni
r on!" "NEHAJ S TEM TEÁTROM!" L stavila se je in ojeklenela. "ZLOMIL SI MATERINO SRČE! UMIRAM!" Oči so se ji obrnile na bélo in zviška je padla po tlen. Trenutek groze in krivde, čeprav sem se nanj pripravlja elo pot. Přišel je, ker sem vedel, da bo, in ker ni mogel dru-gače. Toliko let se je sprožal in me vedno vrnil nazaj, tokrat
Í pa je bilo največ, kar je naredil, trenutek tesnobnega ravno-težja, po katerem se je moral umakniti. Seveda ni izgmil i mogoče nikoli ne bo; vracal se je v kratkih, sunkovitih napa-Ěobupanih, ker sem si dokázal, da ga zmorem premagati. íl sem delat domáco nalogo. Lama je mŕtva ležala na tleh. o sem se odpravil v bolnico obiskat Nono, sem /a vsa aj gramofon vzel s sabo, £e bi mama vstajala od mŕtvi
:
am.
in ga  hotela  poškodovati;  popoldne pa sem  preživei  pn Romanu.
Leže sva kadila in gledala v strop. Zdel se mi je někam čuden, mogoče zato, ker prvič ni bil podprt z glasbo? Tišina je prostor napravila neprijazen. Najino puhanje je odmevalo prenaglas in postelja je zaškrípala ob slehernem premiku.
"Šit," je končno rekel, "ne zdržim več. Grem nek;
"Kam?"
"Ma, v Indijo recimo! Povsod je bolje kot tu!"
Pokadila sva do konca, spljuval je ostanke papirja in vstal, lz precej načete omare je potegnil potovalko z nápisom JAT, narisanim letalom in pojasnjevalnim podnapisom Jugoslo-venski Aerotransport ter krenil proti vratom. Presenečeno sem gledal za njim. Odprl jih je, me pogledal in rekel:
"Evo, plošce so tvoje, Čuvaj mi stanovanje, ključ je v vra-tih, rastlin mi ni treba priti zalivat, ko pa se posušijo, jih pokadi. Baj, brader!"
Pomežiknil mi je in Šel. Bil sem preveč šokiran, da bi mu odgovoril.
Dolgo sem kar ležal in nisem mogel verjeti. Mar je s pn-jetnimi presenečenji podobno kot s slabimi? Se rada gibljejo v skupinah in te doletijo hkrati?
Hitro sem opravil inventuro: petinpetdeset vehkih in sto-dvaindvajset malih plošč! Pa dvanajst ovitkov!
Zamudil sem kino, vendar mi tokrat prvič ni bilo žal. Nekako ga nisem več tako nujno potreboval.
Mamino truplo je se kar ležalo na istem mestu.
Stuširal sem se, z gramotonom, postavljenim na spušče: pokrov straniŠčne školjke, in šel spat. Enkrat sem se zbudil, že stopil na tla in hotel kreniti proti maminemu delu postelje recitirat Heintja, a sem se spomnil, da mi tega ni treba več početi, ne zdaj, ne nikoli več. Legel sem nazaj in takoj zasp
naj gr<
.
KZjutrai som so odpravil v Kolo in razmišlja lezarno povedat, kaj so je zgodilo z mamo. Nisem šel; pi co bi ra l, in drugič, bila je njena stvar. Stávek m mnogokrat ponovil, tako zelo tni je prirasel k srcu. Po soli som si skulial instant špagete, na katere sem řsfonini odsotnosti prosel dvakrát tlnevno, in sedel pisat na« logo. Čeprav so je konec šolskega leta že čisto približal, so nas nekateri u&telji zasipali in vsaj dva jo bosta gotovo naložila še zadnji dan.
Zamaknil sem se v zid in nisem zaznal, kdaj je mama vsta-
a od mrtvih. Zdramila me je nekakšna plapolajoča, gosta
išina. Hitro sem jo pogledal. Dvignila je glavo in se oprla na
omolec. Gledala me je,
Najprej je nisem spoznal - bila je istá, mama pač, le njen braz se mi je zdel čisto drugačen. Stare poteze, vdolbine, sestavní deli. Le nekako drugače razmeščeni v spoj, ki me je gánil. Obraz majhnega, preplašenega otroka, ki gled sovražni svet okolí sebe in ga ne razume. Ne more ga dojeti» če se še tako trudi. Le čaká na nov udarec.
Telo se mi je hotelo pognati pokonci, skočiti k njej, objeti in potolažiti. Spregovorila je.
"Saj ti sploh nisi tako grd!" je řekla z do konca osupli začudenjem.
Předen sem doumel, se je zdrznila. Spreletela jo je gro nad izrečenim in obraz ji je začel trzati, njegovi deli so s premikali in zapirali. Se sestavili v mamo, kakršno sem poznal. Počasi se je pobrala in se še dolgo opotekala pri hojí Vedel sem, da se je nekaj spremenilo. Na videz ne, a bila) kot Lazar, ko je vstal od mrtvih; enak, vendar znotraj drugačen. Mogoče se mi je samo zdelo in se je spremenila le njena moč nad mano.
'i
;
'a z
r š en
O treu,, k u njenega prebujenja sem pogosto premišljeval n trajalo je leta, předen sem rozume/.
Mrtva ic ležala skoraj štiriindvajset ur, in koje odprla oči. sem bil prvá oseba, ki jo je zagledala. Ni me videli očmi odraslega, kakršen je postala, marveč otroka, kak, „c„ je nekoč bila. Pogíedala me je z nedolžnim pogledom; niso I ga še zameglile njene predstave in ni čudno, da jo je moj v idey. presenetil. Vendar če bi si priznala, da mi je po křivém ocitala grdoto, bi se ji zgrajen svet pričel podirati, domino za domino. Z veliko preveč truda in vse predolgo ga je gradila, da bi lahko dopustila njegovo sesutje.
Predstaví jal sem si jo, najmlajšo med šest i mi otroki, v oskrbi starejših bratov in sester, ki jim je seveda v breme in o odrivajo. Na kmetih je najmlajši otrok rojen zgolj zato, da skrbi za starše, ko se postarajo; nima pravice do ničesar drugega. Potem sola, v kateri se ne izkaŽe injo zasmehujejo 'n čimprej vržejo ven. Sovražno okolje, ki mu s svojim razu-mom ni mogla do dna. Na srečo odkrije urejen svet, kjer so dobri vedno nagrajeni in slabi kaznovani. Ne v nebesih m Bogu t ako kot Nona, marveč v lokal nem kinu. Melodrame petdesetih, trpeče matere, plemenité ženské; brez notran)ih dvomov, sredi sovražnega okolja - koliko drobnih zgledov, ki vsi vodijo, če se jih držiš, k srečnemu koncu? Ki noče priti; prijateljice spletkarijo, sosedje kujejo veleizdaje, moški se nočejo obnašati kot junaki v filmih in se drug za
drugim izkazejo za negativce.
Nakarpriprijateljici vidi njenega tetraplegičnega siná n ugotovi, da bi tudi ona rada imela otroka. Kako lepo p h /, imeti v li I mi h! Lana Turner ga nahráni, poziblje, se mu na smekne in ga odloži. Dojenček ji vrne smehlja, m že sladko spi. Lana Turner lahko hodi po plesih in zabavah m ,e matu
i era \ n            Ivljenju ni smelo bití očeta, sploh ne
aJcegra, ki hi me hotel zase, koť fe re&ia.  \ mama se je /nasi,, - krutém filmu, z napačnim otrokom. Jokal je in jokaJ, ona
•<kučala drž&ti \  <^'o\. drobnih vlog, ki jih je
e/a ponoviti. Le tokr&t niso delovalc. Verjamem* da me
štirinajst dni omotična si hal a, sc plazila in omedlevala.
\; me odnesla k zdravniku. bi pomenilo, da se film in
'/en/e razlikujeta.  Da hi morala zapustiti vlogo, ki je
obij ubíjala   srečen  konec,   vlogo   trpeče  matere.   Vlogo,  s
katero je od okolice dohivala pozornost, ki jo je tako krva-
potrebovala: četudi na račun moje bolečine.
Problemi so se samo stopnjevali. Njen otrok ni hotel oble-
žati tako. kot si ga postavil, in ni kot lutka bolščal predse.
Nastopi vloga izdane matere, ki se je je odrekel last ni sin.
Izdaja se stopnjuje, sploh ko se prične šola. Mama je ž
konec prvega razreda opazila, da mi ne more več pomagati
pri nalogah. Izlivi besa, zarotel
Se huje, spreminja/o se celo filmi. Ce se se tako trudí, vedno manj je srečnih koncev. Zato neha hoditi v kino in se odloči tekmovati s sinom. V všem bo boljša od njega: lepša, pametnejša, sposobnejša ... Tekma, ki traja nepřestáno, iz glasnega prizora v naslednjega. Kako strašní ji morajo biti trenutki brez vloge; mar sploh obstaja, če miruje? Grozo lahko prebije samo s ponavljanjem že odigranih prizorov, iz katerih je izšla kot zmagovalka. Gotovo ji ne bo těžko znova zmagati! Sestaví arhiv izdajstev — vsakič poseže v zgodovino in izbrska enega usodnih dátumov. Njeno življe-nje postane melodrama brez mirnega trenutka; vihar se nalaga na vihar, vse je do konca pretirano in povečano.
Gledal sem jo bil, kako se z rokami preprijema na pod do kopalnicc in v hipnem preblisku začutil, koliko svojega mi je dala in kako těžko se bom darila znebil. Mogoče nikoli,
karseda malo ga bom prenesel naprej, svojim otrokom, sem se zaobl jubil in se zavedel olajšanja, ki me je napolnilo. Ja, m mi treba ponavljati njenega življenja, ker imam svoje, pa kakršnokoli že bo. Nisem le stranski igralec v njenem Filmu, mcirveČ glavni v lastnem. Njene drame niso moje, zato ni treba, da bi mi vzbujale občutke krivde. Lahko se z mimo vestjo prepustím ternu, da mi gredo le se na živce.
Ko se je vrnila iz kopalnice, sem stoje spravljal zvezke v torbo. Pogledal sem jo v oči in odmaknila je pogled. Za hip ;em se ustrašil — nekaj se je zdelo povsem drugače, celo
narobe.
"Višina," sem šepnil, ne da bi vedel čemu. Ogrnila si je plaše in odšla. Še kar sem stal in razmišljal o številkah. Ugo-tovil, da morám biti vsaj za dvajset centimetrov višji od svoje mame. Zakaj sem jo potem do današnjega dne gledal iz spod-njega zornega kota, kot bi bil še majhen otrok?
ib7
Billy in Wyatl
A si za eno vožnjo?" je rekel Fric, ki mi je spet poz a vratih v čeludi in kratkih hlačah. Okoli ust je imel še vedno polepljene obliže in iz rdečine kože so kukali črni šivi. Trajalo je, předen sem lahko brez težav razumel njegovo škrbasto govorjenje.
tPograbil sem gramofon in rekel: "Končno sem mislil iti k Maji ... bi mogoče poslušala sku-paj kakšno ploščo ... in tako ... "Peljem tel" je zažarel Fric. "Misiím, sam ..."
"Ejga, ne trapaj! Samo dostavím te, pa grem. Kot role. jrreva.
Zbasala sva se na moped. Z belim plastičnim pasom sem iprtal gramofon, ga porinil na hřbet in potipal ploščo, ki je lapol štrlela iz njega. Kupil sem si baterije, saj je Nona med čerajšnjim obiskom še enkrat zatrdila, da ji denarja ni treba račati.
"Fric," sem ustavil prijatelja, ki je ravno hotel poskočiti po zaganjaču
L "A?" I______________________________ "Poslušaj, kateri singl sem našel med Romanovimi plošča-
mi!
Ozrl se je preko ráme in čakal. Porinil sem ploščo v gra-
Imofon. Zašumelo je, potem pa je začela řezati kitara. Fric se je zarezal na vsa ústa. Ni bil prijeten pogled. "TO!" je zavpil in se spačil, saj je v navdušenju do konca pretegnil šive.
motor runnin'" so z
oet you: Pocákala sva do reťrena
oneli Steppenwol
in se
cit I
a /.raven
Í "BORN TO BEWIIIIIIIIIIIILD!!!!!!" Nakar se je  Fric znova pripravil in začel odštevati do vžiga.  Pridružil sem se mu. Z veliko večjim zanosom koi Američani, ko so v vesolje spravljali svoje rakete, sva midvi odštevala zagon Tomosovega mopeda.
Slovenija je postala samostojna država, polna starej judi, ki živijo v ogromnih híšah, in njihovih potomcev, ki so se z njimi skregali, pa se morajo stiskati v majhmh stanova 'i h in cákati, kdaj jim bodo starši pomri i.
Trgovina Old Swan v Gotici, I talijaf je propadla v zač u osemdesetih,  Upniki so osupnili nad pni nimi zahojí ene same plošce.
Noni  je hudobná duša podtaknda pod odejo Heintjevo ploščo, in ko je po vrnitvi iz bolnice sedia na svoje star
(mesto, io je zdrobila. Istočasno je Heintje pričel mutirali, m s tem je bilo nje gov e kariére konec.
Prodajalec iz elektrotrgovine je napredoval v državnega úradníka.
''Oprostite, kako ste řekli? Ja? Pasoš! Řekli ste: če tu
dajamo pasoše. In sem vam po pravici povedal, da ne. Kaj
a piše gor, a ? Pot ni list! Če ne znáte vprašat, kako naj vam
odgovorim?
6...
Učitelj teiovadbe je dobil odškodnino zaradi trpljenja komunističnim reznnom. Rad se druzi z mlajšimi gene-acijami in jim pnpoveduje o preizkušnjah, ki jih je morul
restmi.


^74

■ > •
Ihpi Roman se je pomotoma postavil na napačno stran este in končal na Jamajki. Pisal mi je kartico, češ kako prijazni so domačini in s kakšnim navdušenjem so sprejeli njegovo fnzuro in tobak. Nisem mu preveč verjel, vendar ko sem kasneje v neki trgovini potegnil ven ploščo Boba Marleya, sem se zelo zamislil.
Fr
ic f e
kinu zamenjal očeta. Odhod slehernega filma
išalo celo mesto, \ edno manj sva bila skupaj* Koje nekaj let kasneje z
kón
dal d,
mopedom krční! na pot okou sveta, sem mu dal denár m ga prosil, all mi přinese neko ploščo, ne vem več katero. Fric je prispel do Trsta, saj je šla cesta vseskozi navzdol, tam pa je moped dokončno crknii N i ga hotel puš č at i tujcem, zato ga je pes pritiščal do doma. Večino mojega denarja je porabil za pivo, ker pa ni mogel razočarati starega prijatelja, mi je kupil singlico, za katero je i z prve besede naslova skupin-menil, da me bo zanimala.
SEX
l'ISľOIS
malú za t e/n ,<em je oddelil iz me,'la. Nikoli večaa nutem vBeL
Na k
o ne u
usem za~
\ledUa odštevan pal k Maji. S Fricem sva se raje prvič skupaj totalnó Ha in se zdela drug drugemu strašná frajerja. Zaduji dan pouka sem slišal Májo, koje někam prenaglas vedala sošolki, da gre za počitnice k sorodnikom na morje, v pětek, sama, z avtobusom ob Z. 15. Přišel sem, seve da, že dobro uro přej. Skříval sem se za traľiko in jo videl ako je oddala potovalko, se tik pred vráti ustavila in ozi rala okolí, da jo je moral sprevodnik opomni ti, in sele koje a\tobus že speljeval, me je zagledala. Sledila sva si s pogle-dom, dokler je niso odsevi stekla zakrili in je avtobus izginll na koncu ulice. Ne pogosto, a očitno do smrti, se bom v ne spečni noci spomnil njenega pogleda. Precej let sem se spra seva/, za7<a; nisem upal pristopiti k njej in si odgovarjal, da je bila pac prelepa zame, jaz pa tako tele. Zdaj mi je že jasno, da sem le upošteval nasvet svoje mame: bal sem sc
7Pľls/c
Čez poletje je nisem videl, četudi sem vsak večer mimo njenega  bloka.  Jeseni je ostal Majin stol praze Odselili so se v glavno mesto. Slišal sem, da je v tretjemlet niku srednje sole naredila samomor. Nihče m vedel, zaka,
X ona je umrla in izkazalo se je, da kamnoseki vajo od črke. Ker je celo ž i vi j en j e preži vel a v d r už bi ange-Jov in duš, se v Č asi h vprašam, ali je s pi oh zaznala razliko med življenjem in smrt j o. Je spi oh zaČutila, da ji je vmes zgnilo nekaj nepomembnega, njeno telo?
Ľpam, da jo je arhangel Mihael v zel v naročje, v si okem telesu mJadenke, ki si ga je spět pridobila, jo varno zastri s kriht mehko zazibal ter ji v bl es č a vi prelepega nasmeha m Ijubečih modři h oči tako dol go Šepetal na uho, d ok l er ni doumela - če vso Ijubezen daš Bogu in je ne pusti š prav nič za I j udí okol i sebe, sploh pa ne zase, če si odrekaš spoznanje o sebi in se zadovoljiš z najlažjimi i z hod i t č e ne znáš rázu-met i in odpuščati, občutiti sebe in drugih, ni so nebesa nič bol) nebeská, zemi j a pa postane nepriinerno bol j pekienska.
1...
Moja  mama je postala znana pisateijica.  Kíjub težki lezni s svojim pisanjem še vedno razveseíjuje števiine ralce*
Moped je vžgal v pnem poskusu. Kaj vžgal, eksplodiral! Butnilo je, se neznansko pokadilo, ropotalo, kot bi se znašla sredi železarniške kovacnice, cez nekaj sekund pa sva se zač el a počasi pre mi k at i.
Steppemvolfi niso imeli niti najmanjše možnosti. Se jaz sem moral ustnice pritisniti čisto ob Fričeva ušesa in se dreti kot zmešan, předen me je slisal. "KAJ P A J E TOT"
■'IZBOLJŠAVA!" je rjovel nazaj, "ODŽAGAL SEM AUSPUH! NIČ NI TAKO DOBRO, DA SE NE BI DALOIZBOLJŠAT!"
Zapeljala sva na glavno cesto. Pešci so zastali in odprtih ust strměli za nama, avtomobili so se odmikali. Držal sem Frica cez trebuh in se krohotal, da so mi tekle solze.
"DANES BO PATRIDESETKA, GARANTI RAM!" se je Fric obrnil nazaj med rjovenjem. Pri tem je zapeljal na nasprotno stran ceste in povzročil precej trobljenja. Moral bi se ustrašiti, pa se nisem. Le še bolj sem se smejal.
ObČutek sem unel, da so vsa moja čutila izkoriščena do mej svoje zmogljivosti. Kot bi vsa leta spal in se šel e zdaj končno prebudil. Mogoče ne bo trajalo dalj kot nekaj trenut-kov, a kakšnih! In če se je zgodilo tokrat, se lahko ponovi še
kdaj.
Ozrl sem se nazaj- Za seboj sva puščala dolg trak dimí Čud no resno sem se obrnil  v smer vožnje.  Svečano sem pogledal Frica in mu s čisto posebnim glasom, kot bi koneno povedal nekaj, za kar sem bil sploh tam, in s tem izpolnil svoje poslanstvo, rekel:
"ZADELI SONAS!"
V   se je odzval Fric, Potrepljal sem ga po rami, češ ni važno. Človek z gramofónom se
boji příhodnosti.
19.apv'd2QQQ-lLjiuúj2QÚ.
Ka
,gon        13 Nona       15
Iskraťon       25 G arson j er a       31 Vinko pleše       36 Biologija       39
I Mesto      45 Meso      51 Sveto maziljenje       57 Odeon       61 Telovadba       71 Prijateljstvo        74 Slovenščina       77 Madame X      80 Pavl Nevman       87 Mamina smrt        91
Hudič      94
Heintje        101 T. Rex        106 Pobarvana blondínka Vinkovo darilo        1 TI Kremšnite        130 Hipi Roman       134 Moški kotiček       142 Joskice        L48 Aparát        150 Zobje       155 Turne j a        162 >li v sedlu        166
Glasberu pouk       175 Luč       182 Pošt na koč i j a       186 Gorizia       190 Tehnicni pouk        199 Nápad podivjanih zob       205 Sabotáže       210 'ol Njuuuuuman       218 Zeleni bor       221 Sosed iz četrtega nadstropja Oscar       223 Fric      237
Skrinja základov       2-42 Pogum        251
Joške       252	
Gramofon       256	
Mama      262	
Bili	y in Wyatt
10.	270
9...	271
8...	272
7...	.      273
6..	.      274
5..	275
4 ..	276
3..	277
2..	.      278
1 ..	.      279
268
Upusfvo      zo      upofrebu      ove knjíge:
King je igrcl fcoj0 |e po,ekJc| iz SAD j preko Novog Zelonda stigla i u  Evropu.
\zraienog ňtrna, ležernog tempo, prosřih pokreto koo u dierku,   icing  je (oka   i prijatna   fgra.
Uostolom, evo upustvo za igro-n I e   k i n ga.
Povijenih laktovo, 5a rukama uz telor njjiíte se i jedné noge na drogu izvodeči pokrete nopred i nazad fcoo da koroíale u me-itu,
Podtgnife ruke iznad glove i pljeikojte dlonovimo, zatim krecite rukama t desna na leva i obrqrno, i ponovno zauzmíre pa-íetni iřov.
Ljuljate *e * dttna na levo j j lev« no demo blago povijenih koleno, ispružiie ruke horizon lalno uprcd ociju po íh vrátite uz relo izvodeči mole, brze kru-gov«  i počnite lipoidica.
A oko vom je upuitvo ne tvido, igrajte king no voj náčin jer vožno j« do i» igra.

;.
"KING OF THE
RATTLING
SPIRITS"

Pred davnimi čaši je obstajala država 2 imenom Jugoslavia in v njej
ki je mislil, da mu do priljubljenosti manjka le še gramofon. Seveda se je motil, kot bo ugotovil v tragikomični zgodbi, ki je bila najprej scenarij, nato velikokrat nagrajen film Sladké sanje, za-tem román, večkrat převeden in kritiško hvaljen v tujini, nazadnje pa še knjiga, ki jo držite v roka h. www.MihaMazzini.com
Slovenija
Študentská založba 2001
Amerika
Scala House Press
2005
prevod Maja Visenjak
Limon
Í^Ätska
Mihy \\M\ni
Hrvaška
Fraktura
2005
prevod Jagna Pogačnik
Češka Argo, 2005 prevod Kristina Pelíarová
Italija
Fázi Editore, 2008
prevod Michele Obit
9789612421755