ŠTEVNIKI (Numerale) 1. Kaj so? Otroci so se dogovorili, da po prvi, ki bo izštet, lovil. Metka je začela: »An ban pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija vaja ven.« Izštevanka je določila, da mora loviti Miha. Njegov bratec Tine ga je od daleč dražil: »Če me ujameš, ti plačam dvojni sladoled.« Miha se je trudil, a ujeti ga ni mogel. Potem je začel razmišljati: »Na razpolago imam dvoje: lahko jih prelisičim ali pa brezglavo letam za njimi.« Kaj nam povedo besede, ki so poševno tiskane? Ene povedo zaporedje (kateri po vrsti?) – prvi, druge označujejo število (poimenujejo nepretrgano verigo enot) – pet, štiri, tretje izražajo pomnožitev nečesa (dvojen), četrte različne vrste predmetov – dvoje. Besede, ki vse to poimenujejo, so števniki. 2. Vrste števnikov a) Glavni števniki Primer: Že 15 minut je Vasja opazoval tri mlade muce, ki so se igrale na dvorišču: dve sta se skrivali, ena pa ju je iskala. Po označenih števnikih se vprašamo ______________. Glavni števniki povedo število enot česa. Prvi štirje glavni števniki kakor pridevniki ločijo oblike za tri spole. SKLANJANJE: Števnik en, ena, eno se sklanja čisto tako kot pridevniki. Glavni števniki za vrednosti 2, 3, 4 imajo deloma posebne končnice; tako kot števnik za vrednost 5 pa se sklanjajo vsi preostali (tisoč, milijon, milijarda, bilijon so v glavnem samostalniki). dva dveh dvema dva o dveh z dvema trije treh trem tri o treh s tremi štirje štirih štirim štiri o štirih s štirimi pet petih petim pet o petih s petimi Zapisovanje števnikov Števnike zapisujemo: 1. s števkami: 3, 17, 105, 2457 ... Z besedo: tri, sedemnajst, sto pet, dva tisoč štiristo sedemindvajset ... 1-99 > pišemo skupaj stotice > pišemo skupaj tisočice, milijone, milijarde ... > pišemo narazen: dva milijona, tri tisoč, petinpetdeset milijard ... In kako z besedo zapisati: 101 ♠ ________________ ali 202 ♥ _________________ Gornji zvezi pišemo takole: sto en pik in dvesto dve srci. Samostalnik, na katerega se število nanaša, mora biti v istem številu, kot ga zahtevajo enice števnika. Kar je od 3 dalje, zahteva samostalnik v množini. 1. Števnik v oklepaju zapiši z besedo. V zadnjih ________________ (50) letih se je pri nas marsikaj spremenilo. Med ____________ (sto) kandidati je bil izbran le ___________ (1). Vseh ____________ (12) sodelavcev je bilo pri meni. Nabrali smo __________________ (16) kg malin. Moj oče je star ______________ (65) let, rodil se je namreč leta ________________________ (1943). 2. Števnik v oklepaju postavi v pravi sklon. Z _________________ (osemnajst) leti dobiš volilno pravico. Nihče ne pogreša ___________ (tri) svinčnikov. Pri ________________________ (devetinosemdeset) letih je le malokdo tako živahen kot naša stara mama. V razredu manjkajo _____________ (štiri) študenti. V trgovini niso imeli niti ________________ (dva) enakih plaščev. Ali ni hudo, da ostaneš pri ___________ (pet) otrocih sam). Rodila je pred _________________ (dvanjast) leti. S številko ______________________ (sto dvainštirideset) sta označeni ________________ (dva) poslopji. Moštvo Olimpije je premagalo Kinder z _______________ (dva) goloma razlike. ________________ (šestnajst) bomo podarili denarne nagrade, ___________________________ (triintrideset) pa praktične nagrade. Nihče ne more sedeti na ____________ (dva) stolih hkrati. Ne morem odgovarjati __________________ (deset) naenkrat. Jezik se je v _________________ (dvajset) letih malo spremenil. Skupina The Beatles je bila popularna v _______________ (šestdeset) in ______________________ (sedemdeset) letih. 3. Vstavite eden ali en: V trgovini je strankam stregel ________sam prodajalec. Pustni šemi so dali ________ bankovec. __________ ni nobeden. ________ kovač konja kuje. _________ je ukradel avto. ________ človek ne more narediti čudeža, lahko pa naredi majhen korak. ____________ je štopal ob cesti. _______ učenec je zbolel, _________ pa je v knjižnici.