Možnostna .................................. 234 Nikalna..................................... 235 Hierarhizacijska.............................. 242 Udeleženska................................. 250 Časovnostna................................. 252 Skladenjskonaklonska ........................ 259 Gotovostna ................................. 271 Stopnjevitostna .............................. 275 Čustvenostna ................................ 281 Aktualnostna................................ 286 Členitev besedila s premori ........................ 297 Prozni ritem..................................... 307 Pretežno skladenjska interpretacija umetnostnega besedila ......................................... 315 III Esej o slovenskih besednih vrstah .................. 321 Teorija besedotvornega algoritma .................. 335 Strukturalno pomenoslovje besed................... 347 K izrazju in pojmovanjem slovenské frazeologije ..... 361 IV Skladnja tradicionalne slovnice..................... 371 Skladnja osnovnošolskih učbenikov................. 379 Tesniěrjevska skladnja slovenskega knjižnega jezika .. 389 Kázala Stvarno kázalo................................... 417 Imensko kázalo .................................. 476 Navajani viri (po avtorjih in krajih) — abecedno ..... 480 Abeceda simbolnih grafov ......................... 486 10 I Skladnja 1 Skladnja (gr. sýntaxis)1 je osrednji del slovničnega nauka o pomenski (pomenonosni) stráni jezika. Višja od skladenjske rav-nine je ravnina (večpovednega) besedila; najmanjša vrsta besedila pa je poved, in sicer enostavčna, naj bo glägolska2 (Dežuje, Poletí sonce vzhaja bolj proti severu) ali neglagolska (Dež), vključno s pa- in polstavki (Mhm, Čakajoč na Godota).3 Od skladenjske nižja ravnina je oblikoslovna, pri čemer oblikoslovje ni drugega kot nauk o klasificiranem (urejenem) inventarju oblik jezika za skladenjsko službo. Oblike so nam tako skloni, osebe, načini, nakloní itd. kakor tudi besedně vršte same. Skladnja torej uči, kako se že same besedně vršte in njihove oblike uporabljajo v (najmanjšem) besedilu (povedi)4 ter kako se iz besed in besednih zvez ter njihovih oblik delajo nove, večje enote, tj. besedně zveze, stavki in zveze stavkov ter kako se nato vse troje spet dviga v sporo-čila z obliko povedi.6 * Prva objava. 1 Grško CTÚvta^ic;: sestava, razvrstitev, úprava, naredba, ustroj, organi-zacija (po Doklerjevem slovarju). 2 Glagolski so tisti stavki, ki imajo osebno glagolsko obliko, neglagolski pa tisti, ki osebne glagolske oblike nirnajo. Vse povedi, razen v navedkih, kjer so (po viru) večinoma pisane z malo, so v vsej knjigi pisane z veliko. 3 Pastavki so medmetni (Oh!), zvalniški (Janez!) in členkovni (Da?), polstavki pa so drugi neglagolski stavki, bodisi da si jih zamišljamo, da so nastali iz glagolskih (Sedeč za mízo, bere časopis <— Medtem ko sedi za mizo..., Njene roke, vajene dela, so za trenutek počile v naročju «— ... ki so vajene dela...) ali pa so besednozveznega postanka: Hoditi bos ■*— hoditi bos, Slovo od mladosti <— slovo od mladosti ipd. 4 Prim. J. Toporišič, Dve lekciji za usmerjeno izobraževanje, JiS 1979/80, str. 123—126, in sicer del Jezikovne ravnine. 5 Večinoma se skladnja ukvarja samo s povedjo: Slovenska slovnica (dalje Ss) 1956 o skladnji na sploh ničesar ne pove, ampak takoj preide na obravnavo povedi raznih vrst. Gotovo se opira na Breznikovo Ss 1934, str. 197: »Skladnja (sintaksa) je nauk o stávku in njegovih posameznih členih«; le ponekod, zlasti 11 2 Besednih vrst (in besednih zvez) je v slovenskem knjižnem jeziku devět, na vršte (in podvrste, tj. razrede, ter oblike) pa se delijo na podlagi svoje skladenjske vloge.6 Teh devět besednih vrst se deli na tri skupině, tj. na samostalniško besedo, pridevniško besedo, prislov, glagol, povedkovnik — predlog, veznik, členek — medmet; prva skupina besednih vrst ima zaimensko podvrsto ižvzet jc lc glagol: človekjon, mladjtak, doma/lani, dobrojtako Okrajšave7 za besedně vršte so: sam. b., prid. b., prisl., glag. povdk., předl., vez., člen. in medm. Ponazorjeno s primeri (tudi za besedně zveze): Bes. vrsta sam. b. prid. b. prisl. (b.) glag. povdk. předl. vez. člen. medm. Besede Andrej, riba, goba naš, nor, dva včeraj, danes, čisto loviti, biti, smejati se všeč, hajd, tiho na, izpod, kraj in, ko tudi, menda oh, ššš, cin Besedně zveze pravica močnejšega nor na gobe iz dneva v dan delati napake (biti) od vraga s pomočjo medtem ko po mojem mnenju bog pomagaj, cin cin, bim bam bom Prvih pet besednih vrst je načeloma predmetnopomenskih (rečemo tudi polnopomenskih), naslednje tri so slovnične, zadnja pa je praviloma zmeraj le t. i. beseda stávek. — Kot besedně vršte imajo tudi svoje grafske simbole:8 pri besednem redu, skladnja prestopa mejo povedi; podobno še pri priredjih, npr. Slovenskí knjižni jezik (dalje Skj) 4, 1970. 6 Prim. J. Toporišič, Esej o slovenskih besednih vrstah, JiS 1974/75, str. 295—305; isti: Še k teoriji besednih vrst, posebno predikativa, JiS 1979/80, str. 201—205; še prej: Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika, JiS 1974/75, str. 33—39 (zlasti glede na SSKJ). 7 Okrajšave so po Ss 1976, str. 550—553. », 8 Grafsko simbolizacijo sem postopoma uvajal v svoja predavanja in nato v učbenike (prim. že Skj 1, 1965, nato še v osnovnošolske učbenike, zlasti avtorja F. Žagarja). Z njimi sem želel nekako tvarno predstaviti abstraktne skladenjske lastnosti in vzorce: pri tem je samostalnik nekako strnjen, predme-ten (zato nepretrgana črta), pridevnik kot beseda za spremno lastnost manj telesen (zato pikčasta črta), podobno tudi povedkovnik (črtkasta črta), za prislov so izbrane nevodoravne črtice, ki se dajo zamenjati z velikimi črkami kot simboli za tip prislova (s KKKKKK npr. lahko zaznamujemo prislove kraja, z NNNNNN načina ipd., črtke z leve navzdol zaznamujejo okoliščin-ske, z leve spodaj navzgor pa lastnostne prislove ipd.), medtem ko ima gla- (1) sam. b. (2) prid. b. (3) prisl. (4) glag. (5) povdk. \ \ \ \ \ \ \ předl. vez. člen. medm. !!! Ta simbolizacija je hkrati osnova za označevanje glavnih stavč-nih členov,9 v kateri imajo posamezni grafi naslednje pomene: (1) (2) (3) (4) (5) \ \ \ \ \ \ \ osebek prilastek prislovno določilo povedek povedkovo določilo oseb. prii. prisl. dol. pov. pov. dol. Logični osebek ima vodoravno črto na koncih začeljeno. Predmet (predm.) kot drugi samostalnik v stávku zaznamujemo še z eno črto: (6) predmet predm. Da ně pride do zmede, prilastek pišemo zmeraj le pod enega izmed zgornjih grafov (tudi ko gre za t. i. povedkov prilastek), enako ravnamo tudi s povedkovim določilom:10 poletno jutro jutro naslednjega dne včeraj popoldan \\\\\\\\\\\ Sova je p^n^čn^ptica^ Sava teče motna gol vijugasto črto, ker je dinamičen, saj zaznamuje dogodek. Kratka pu-ščica v desno za predlog ponazarja njegovo vplivno moč na sklonsko obliko besede, pred katero stoji; simbol za veznik spominja na vezaj, le da je.'malo daljši, členek nakazuje členkovitost, in klicaji (po trije) kažejo na čustvenost medmeta. Pozncje se uvaja še dvojná strnjena črta za t. i. drugi samostalnik v stavčni zgradbi, tj. za njegovo predmetno vlogo. 9 Prim. moj článek O stávku, stavčnih členili in razmcrju med povedkom in osebkom, JiS 1969, str. 77—85. Mišljcno je, da se samostalnik rabi kot osebek, pridevnik kot prilastek, prislov kot prislovno določilo, glagol kot povedek, povedkovnik kot povedkovo določilo, predlog kot sredstvo za izražanje odvisnega razmerja znotraj stávka, veznik za izražanje odvisnega ali neodvisnega razmerja med stavki (prva imenujemo podredna, druga pri-redna), členek je ali že sam stávek ali pa v drugem gostuje, zmeraj pa je zamena za polni stávek, medtem koje medmet vedno beseda stávek. — Zgoraj om.enjcni článek je tudi v tej knjigi. 10 S tem srno prešli že na področje besednih zvez, ki sem jih kot poseben del skladnje uvedel v Ss 1976, str. 464—474. Mocno razširjen imamo sedaj ta 12 13 3 Za obli kosi o vje smo že řekli, daje tisti de! nauka o jeziku, ki proučuje bescdje s stališča njegove skladcnjske vlogc (teorija besednih vrst), še posebej besedně pregibalne vzorce, ki enotam iste besedně vrste dajejo oblike za drugotno, neprvotno skladenjsko službo.11 Če vzamemo, da imajo t. i. imenovalne oblike besed prvotno skladenjsko vlogo (imenovalne oblike samostalniške in pridevniške besede so v imenovalniku, glagola pa v nedoločniku), vidimo, da se dajo v prostém stávku (tj. stávku z enim povedkom) — zaznamujemo ga z S — stavčnočlensko rabiti le predmetno-pomenskc besede, odpadejo pa iz njega vse tri slovnične in medmet, ker tudi členek (in eventualno veznik) v stávku le gostuje. Poglejmo po vrsti. Različne skladenjske vloge besednih vrst potrjujejo nasleduje enote: (1) Sosedova Ančka spi (2) Sosedova Ančka je tiho (3) Sosedova Ančka je danes tiho ....... ~~>w\\\ OČSL (4) Sosedova Ančka je danes že tiho12 ....... >^\\\\\f$>C±Cí. nauk v tej knjigi (sesíavek Besedně zveze ali stavčne fráze.) Polcg zvez s pri-Iastkom in povedkovim določilom ter povedkovim prilastkom iniamo še vezavne zveze (ieljen sehzacije, gazili blato) in primične (dělali ves darí). " Pregibalne torej v smislu nasprotij sklanjanjc, spreganje, tvorba glagolskih oblik, stopnjevanje, premena po spolu, tj. pregibanje v o/jem pomenu, in če je še kaj takega, ne pa v tem smislu, koliko imamo sklanjatev ali spregatev, katera beseda gre v kateri vzorec ipd., ker se s tem ukvarja oblikoslovje. 12 Take zveze Iahko izrazimo tudi s simboli (okrajšavami besednih vrst in njihovih kategorij). Za primer vzemimo poved Sosedova Ančka spi: to sc da izraziti kot SZ + GZ (tj. samostalniška zveza -|- glagolska zveza), v med-narodni simbolizaciji NP + VP, tj. nominálna in verbálna fráza (phrase); če simboliziramo samostalnik ali glagol, pišemo Sam ali Glag (da Sam ločimo od S, k i poineni poved, pravzaprav njen prvi neodvisni stavek). V t. i. tvorbeni slovnici se stavki prikazujejo tvorbeno. Izhaja se zmeraj od simbola S ((j. od misii, ki jo hočemo izraziti v prostém ali podredno zlože-nem stávku ali v prvém stávku priredja oz. soredja), nakar sledi nastajanje povedi, käkor si jo teorija pač zamišlja, v t. i. nizih vse do stopnje na koncu, ki jo prepoznamo iz govora. Torej za Sosedova Ančka spi; Vprašanje pomožnika je (in drugih) pustimo za enkrat na pol odprto, tj. vzemimo ga kar kot glagol,13 čeprav tak, ki ima ob sebi nujno določilo (povedkovo). V (4) je že členek, prvina drugega stávka; tega si lahko raz-vijemo npr. tako: (5) (Sosedova Ančka je danes tiho), včeraj/prej ipd. ni bila.14 ......-wwwacsí wwwwww ' Medmet je stavek, ne more postati del stávka, tj. njegova sestavina (stavčni člen), kakor je npr. pridevnik sosedov, samostalnik Ančka ali glagol spi. V primerih, kot je spodnji, kjer sta v enem delu dva medmeta, (6) Oh joj, sosedova Ančka sp>L imamo zvezo dveh stavkov, tj. S..S (.. med S-oma pomeni soredje). Tcga ne smemo mešati z rabo, kot jo imamo v (7) Z Ančko je joj kjer je joj povedkovnik. To se da prikazati tudi negrafsko. linearno, in sicer tako, da spet začnemo z najvišjim simbolom, nižjega pa »prepišemo« za puščico, ki kaže v desno (zmeraj samo po enega), in najprej osebkov, nato povedkov del stávka: (1) S-» SZ -f GZ (2) SZ -» Prid + Sam (3) Sam —> Ančka (4) Prid —> sosedova (5) GZ^ Glag (6) Glag —> spali Sam iz leve SZ je praktično imenovalniški (Sami), Glag pa v 3. osebi (Glagj), v prvi le pri jazjmi[midva, v 2. pri ti/vijvidva. Prva beseda se avto-matično piše v zeliko začetnico, ker je začetek govorne enote, osebne zaimke m sploh vse, kar se ponavlja. je treba še »sfrizirati«, da dobimo obliko, ki nas ne moti. O tvorbeni slovnici je tudi poljudno pri nas pisal J. Orešnik, npr. Vábilo k preučevanju transformacijske generativne slovnice, JiS 1967, str. 83—86. 1' O tem gl. v razpravi o besednih zvezah v tej knjigi str. 39—130. 11 To je metoda izpopolnjevamja, ki nam odkriva pravi pomen členka, sicer pomensko določenega tudi s sobesedilom in sopoložajem. 14 15 Vezniki implicirajo dvostavčnost, in sicer prirednega (S + S) alť podrednega (S/S)15 tipa: (8) Sedimo in pišemo To načeloma velja tudi za priredne zložené besedně zveze, npr.: (9) Oce in mati sta doma kar pomeni (10) Oče je doma in mati (je doma) Vendar priredno zložené zveze besed navadno ne razstavljamo v dvostavčnost. Primer za podredno zvezo stavkov: (U) Tone je rekel, da bo doma Isto velja za kot v primerih tipa Ana je mlajša kot Ivanka in Veronika, kar pomeni 'Ana je mlajša, kot sta Ivanka in Veronika'. Naj-bolje je, da kot podredno zvezo pojmujemo tudi zvezo stávka s polstavkom (S):16 (12) Sedeč za mizo, pišemo WWWWWW rxrxj- Predlogi so besedna vrsta, ki se da rabiti samo ob neimenoval-niŠkih samostalniških oblikah: (13) Oče je v mestu V bistvu za samostalnike gre torej tudi v primerih s prislovom: (14) Ali tudi ti prihajaš od tam? tj. npr. od.soseda." Skloni so sredstvo, s katerim se samostalniške besede usposab-ljajo za neprvotne vloge: (15) sedež modrosti (16) vdan očetu 15 Simbol priredja nam jc +, podredja/, čcprav jc podredno razmerje mogoče izraziti že s tem, da podrejeno pišemo nižje od nadrejenega. 16 Simbol polstavka je prečrtani $, kot da ne gre za celoto, ampak za ulomč-nost. 17 Iz tega sledi dedukcija (odvod): vse kar sledi predlogu, mora biti sam. oz. sam. besedna zveza. tj. neimenovalniška samostalnika tu nista osebka, ampak prvi prilastek, drugi predmet (dopolnilo), včasih ob pomoci predloga: (17) biti za botra V tem primeru je samostalnik skupaj s predlogom povedkovo dolo-čilo. „, e so sredstvo ujemanja glede na udeležence sporočanja: (18) Jaz govoriw (19) Ti govorií (20) Govori Ančka (ona) tj. v tvorniku kažejo na prvi delovalnik (na vršilca dejanja ali no-silca stanja),Jd je udeležence (tj. govoreči ali ogovorjeni) ali neude-ležcnec pogovora. Skloni pri pridevniku so nekake vezi samostalniške besedně zveze. (21) naša ljuba Katrca in isto je s spolskimi in številskimi oblikami pridevniške besede in povedkovnika, ko je pregiben:18 (22) Tone® je zdrav* (23) Tonea je dělala (24) Slovenska mesta so majhna Glagolske oblike so sredstvo, s katerimi se imenovalna glagol-ska oblika (nedoločnik)19 usposablja za razné vloge v smislu določenih upovedovalnih modifikacij (določitev). In sicer: poved-kovega določila (25) Noče^dati sicer pa za časovne vloge v raznih naklonili, to pa v povednem: (26) Delam na njivi " O povedkovniku prim. moj článek Še k teoriji besednih vrst, posebno predikativa, JiS 1979/80, str. 201—205. " To je naše poimcnovanje glede na to, da z nedoloěnikom lahko tvorimo besedně zveze: hoditi —> hoďlti bos, hodili počasí, hodili po cesti, hodili za kom, morati hodili ipd. Ta oblika se v glagolskem stávku nato izraža osebno (Cene hodi bos) oz. se ta osebna oblika zamenja z drugo neosebno, mednje pa gre tudi samostalniška in drugačna raba nedoločnika: *Cenetova hoja bos. Daj mi pili in jesti*- 'Daj mi, kar bom pil in jedeľ. 16 .' Nova slovenska skladnja 17 (27) Dělal sem na njivi (28) Dělal bom na njivi (29) Dělal sem bil na njivi ali v pogojnem naklonu: (30) Dělal bi na njivi (31) Dělal bi bil na njivi Nečasovna je vloga v velelniku20: (32) Delaj na njivi Glede na skladenjsko mesto delovalnikov imamo tvornik in trpnik: (33) Otavo srno pokosili v enem tednu (34) Otava je bila pokosena v enem tednu Druge glagolske oblike služijo za jedra t. i. polstavkov: (35) Sedeč za mizo, so zbirali fižol^ \\\\\\\\\\ \ \ —WV1-- (36) Stopivší v gostilno, je Janez přiseděl k mizi gospodarjev \\\\\\V\\\\\\\\\ ~--r^r^ \\\\\\\\\\\\\\\\ in sicer na različnih mestih stavěné struktuře (zgoraj imamo deležja dobnosti, ki izražajo okoliščino), medtem ko se za razvijanje udele-žencev rabijo druge glagolske oblike, občuteno polstavčne le, če so na določenem mestu: (37) Kmetje, sedeči za mizo, so modro molčali -.........~t I I I I ! proti (38) Za mizo sedeči kmetje so modro molčali ....... . .--^-7 11111 ■^^^ ali (39) Dojenček, najden pred vrati// ozebel v prstke, je... proti (40) Pred vrati najdeni dojenček/V prste ozebljeni dojenček ali z eno samo možnostjo glede na besední red je- *> Vendar se za prcteklost vclelnik ne uporablja: prim. Delaj sedaj, Pridi julri, ne pa *Delaj včera}. 18 (41) Ga bo mínila želja, razgrajati po Dunaju (42) Sel je pit rsy^—\\\\ S tem so izčrpane vse glagolske oblike razen glagolnika, ki pa je kot samostalnik zmeraj le del stávka: (43) Ga bo že minila želja po razgrajanju na Dunaju — /^ry^r^y-^- ............... Stopnjevanje je pomenoslovna (besedotvorna) zadeva: (44) Moja je lepša ko tvoja rx-r^s^. /////// (45) Najlepša od deklic je Urška bila. ///////- Pregibanje po številu je prav tako le v službi pomenskosti, ne skladnje: (46) Fant je odšel k vojakom / Fant/e so odšl/ k vojakom sicer pa še sredstvo za ujemanje: (47) Brežice so mesto, Mostec je vas (48) Ti si še mlad, zato lahko veliko delaš, ne da bi bil truden (49) Vidva sta še mlada (50) Vi ste še mlad/ 4 Nezložené (gole) besedne zveze lahko razširimo v zložené Podredno Priredno Přistavěno Sam. naš Andrej Andrej in r lbe Andrej, ribolovec Prid. nor na metu/je nor in nelep mlad, življenja željen Prisl. danes zjutraj danes in jutri danes, zjutraj Glag. začnem delati delati in počivati živeti, delati Povdk. začeti delati drag in všeč drag, všeč (len. menda ja da in ne ja, pač Med m. ojoj oh in ah oh, oh 1 Tu niso upoštevane soredne zveze tipa O domovina!, kjer stojita eden ob drugem medmet in zvalnik (morda so tudi zvalniki medmeti); to je nastalo / zlitjcm dvch pastavkov, tj. O! in Domovina!. 19 Priredne zveze zaznamujcmo s -f, podredne s /, pristavené22 z vcjico, in tako za zgornjc primere dobimo naslcdnjo sliko: Sam. _- -h---*-■»-- Prid.......... . . ■ ..... +........• • > ..... Prisl. WWWWWW \\\W +\\\W W\W , \\ \\\ Č|en f—4 I—I I—I •—I I—I •—i HHH + HHH HHH , HHH Medm,'jffjjj !!!!!+!!!!! !!!!! , ///// 4.1 Prircdnih zvez je sedem23 vrst, zato simbol prirednosti + lahko »prepišemo«, tj. izrazimo s sedmimi simboli,21 zaznamujoči-mi posamezne vrste prirednosti, in sicer po naslednjem zaporedju: 1. vezalnost A mlada in lep a 2. stopnjevalnost ne samo lepa, ampak tudi pametna 3. ločnost V ali lepo ali nikakor 4. protivnost ť£ ne lepa, ampak mlada 5. vzročnost >= lepa, kajti mlada 6. pojasnjevalnost = mlada, tj. lepa 7. sklepalnost => mlada, zato lepa 4.2 Znamenje podrednosti (/) pri podrednih bescdnih zvczah zvezami stavkov. Seveda pa je podredne zveze tipa ___- treba pojmovati kot. . . . / ~ ~ , zveze tipa . . . . . kot • ■ • "~y - itd. Glagolske zveze kot srečati tovariša se torej lahko pišejo kot/ ', kar nam pride prav pri analizi neglagolskih stavkov; v stavčnih zvezah pa se to spremeni, npr. za Sreča tovariša , tj. samostalnik v tožilniku je sedaj izkazan kot predmet glagolskega stávka.25 Tipične podredne povezave so naslednje: vczavna, primična in ujemalna prilastkovna, v dvodelnih glagolskih stavkih še pri- 22 Če so pristavené zveze res soredne. 23 Prim. moj článek Priredni odnosi v slovenskem knjižncm jeziku, JiS 1968, str. 184—192, ter str. 131—142 v tej knjigi. 24 Grafske simbole sem se trudil uvesti take, ki bi bili po možnosti v rabi tudi na drugih spoznavnih področjih, npr. v matematiku 25 T. i. v povedku skřiti osebek je tu nakázán z ravno črtico na koncu vi-jugaste. 20 sojevalna.26 Vezavno povezavo imamo tedaj, ko jedrna beseda ali besedna zveza nejedrni določa sklonsko obliko, in sicer čisto določeno: bati se višine, lačen sláve, blaga, lonec medu, do večera.27 — Prisojeyalna povezava je le v stávku, npr. Voda vre.28 — Pnmicna povezava je tista, pri kateri jedrna beseda ne vpliva na nejedrno ne z vezavo ne z ujemanjem, npr. tam doli, hoditi počasi, začeti delati. — Ujemalna je tista besedna povezava, pri kateri jedrna beseda nejedrni določa spol, število in sklon, pri prisojanju tudi osebo (ali pa le kaj od tega), to pa na podlagi enakosti; pri tem podrejena beseda (besedna zveza) dobi po možnosti obliko, ki je obliki jedrnc (vodilne) besede čim bliže; prim. zvezo naš Andrej: tu slovnični lastnosti samostalnika Andrej (namreč m. in ed.) zahtevata enaki lastnosti pri naš (spet m. in ed.). Tako podobno še pri sosedovi otroci, lepega dne. V prisojevalni zvezi Andrej je samosvoj je ujemanje lahko omejeno na sklon in število Andrej je precejšnja nadloga; tako tudi pri t. i. povedkovem prilastku: Sava teče motna, Očeta smo našli mrtvega, Fant se je od tam vrnil zrel mož. Pristavčne zveze pojmujemo lahko kot vrinjena ali dodaná po-jasnila že povedanega, nekako rahle zveze, zaznamujemo jih z vejico,29 npr. France Prešeren, naš največji pesnik kot_,__ V bistvu so te vrste tudi izpostavljeni stavčni členi, npr. Doma, tam (je najlepšé) kot , . Dostavki, npr. (Tam gori) je :" V grafu stavěné struktuře, v kateri so zapísané le prvinc propozicije, tj. povedje (povedek) in udcleženci propozicije (predmet), osebek, prislovna dotočila), prim. Skj I, 1965, str. 69, je to nakázáno z daljšimi puščicami: puščica z levc v desno (tj. od osebka k povedku) je znamenje ujemanja, z desne navzdol v levo (tj. od povedka k predmetu) vezave, črta z desne navzdol v levo (tj. od povedka do prislovnega določila) pa primikanja. Prilastck ujemanja bi ob samostalniku lahko zaznamovali s krátko puščico v levo. To se da predstaviti tudi linearno: Prid <- Sam -> Glag -> Sam2_6 — Prisl. " Izraz vezava (in ujemanje, primik ipd.) v tem smislu je uveden v mojih delih; s pievzeto besedo — rekcija (kongruenca, adjunkcija). Konkrétno je pokazano, da nase vežejo lahko nekateri glagoli, pridevniki, samostalniki in vsi predlogi; lahko bi navedli še povedkovnike, npr. škoda (lenarja/hiše. " Namcsto »prisojevalen« se s prevzeto besedo reče predikacijski. •"' Tako, tj. kot z vejico ali premorom zaznamovano pojasnilo splošneje že povedanega, je přístavek pojmovan pri meni. Gledc přístavka je sicer več mnenj, še najpodrobneje pa je obdelan pri meni, in sicer v Skj 3, 1967, str. 201 202, in Ss 1976, str. 474. 21 tekla reka, tiha in globoka kot(\\\\) —, /~yy> s\ o/>oali (Přišelje) pozno, zelo tiho (ä/n/--) \\\\\ \ll lllll, se od přístavka ločijo po tem, da dostavljeno še ni bilo imenovano v stávku. 4.3 Poleg tega obstaja še soredno30 »razmerje«, tj. ne priredno ne podrcdno, pa tudi ne přistavěno rahlo ali pa prisojevalno. Tmamo ga med členi, ki niso odvisni drug od drugega in se tudi neposrcdno ne določajo, so pa enakega ranga; táko je razmerje med oscbkom in predmetom, med predmetom in prislovnim dolo-ěilom in podobno. Tega razmerja ne zaznamujemo z ničimer razen s pisanjem na isti ravnini. Za primer Tone je danes zoral veliko njivo, kjer imamo odvisnostne povezave (1) Tone je zoral, (2) je danes zoral, (3) je^zoral veliko njivo, (4) veliko njivo, pri čemer pa med Tone, danes in veliko njivo ni zveze. Prim. še O domovina ali Hej, Tone. Enako v povedi Ko je Francka prišla j jj j j j | j j i lil 111 l \\ \ w \\ \\\\\\\\\\\ domov, ic pristavila večerjo, da bi nahranila lacno družino med ^wvv= \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ 'prihodom Francké domov' in 'nahranitvijo lačne družine' ni med-sebojne odvisnosti in neposrednega slovničncga razmerja. 4.4 Razširjati se dajo tudi stalne besedně zveze; navedimo primer za podredno zlaganje: nelepa (pravica močnejšega) (1) sam. (2) prid. (3) prisl. (4) povdk. dobesedno (nor na gobe) i i i i i i i i i čisto (lepo in preudarno) 1111111 11111 11111 11 1111111 4.5 Vse te besed ne'zve'zé povzdignemo v/enostavčne povedi,31 kakor hitro hočemo z njimi komu (lahko tudi le samému sebi) 3*> Izraz sQrcden sem uvedel v Ss 1976, str. 419—422. i Tzraz poved (prim. Skj 1, 1965, str. 67) sem uvedel v skladu s svojo določit-vijo stávka kot 'besed, ki se zbirajo okrog osebne glagolske oblike' (n. m.). Poved Reke! je, da príde julri ima dve enoti, zbrani okrog osebne glagolske oblike: rekel je in príde julri. Med njima je povezovalec (veznik) da (Tesniére ga imenuje predlog odvisnika). Stavki lahko že sami postanejo povedni: Sedel je pred hišo in Imel je ravno čas, ali pa povezani: Sedel je pred hišo, ker je imel ravno čas. o čem kaj povedati. Povedi zaznamujemo z veliko začetnico in končnim ločilom: Sam. Naš Andrej. Andrej in ribe? Andrej, ribolovec! Prid. Nor na metulje. Nor in ne posebno lep. Mlad, življenja željan. Seveda so enostavčne povedi lahko tudi gole, nezložene: Andrej. — Sam. — Zjutraj. — Delati. — Oh. — In? Tudi besedně zveze v sporočilni vlogi se imenujejo povedi. Kot posebno vrsto jih imenujemo neglagolske.32 4.5.1 Take enostavčne povedi same lahko družimo v obširnejše sporočilo. Tako je storil Srečko Kosovel v znáni pesmi Slutnja: Polja. Podrtija ob cesti. Terna. Tišina bolesti. V dalji okno svetlo. Kdo? Senca na njem. Někdo gleda za menoj, z menoj nepokoj in slutnja smrti. Pravi glagolski stávek je v vsej pesmi le prvi v tretji kitici.33 12 Klasifikacijo stavkov imamo v Skj 4, 1970, str. 151—162, kjer so obděláni posebni tipi stavkov: enodelni (tj. taki, ki nimajo povedka ali pa nimajo osebka), polstayki, stavki z okrnjeno stavěno zgradbo in veliki stávek, že v Skj 1, 1965 pa, v omejenem obsegu, na str. 67—68. Nisem izdelal tipologije dvodelnih stavkov, tj. takih, ki imajo osebek in povedek, pač pa imamo v tej knjigi del le tipologije za stávke s t. i. smiselnim (logičnim) osebkom (prim. str. 106—108). Tipi pri dvodelnih stavkih se tvorijo na podlagi glagolske vezljivosti (ki je v naši knjigi sicer precej obdělaná). Ss 1956 o tipih stavkov malo govori: Na str. 282 k povedim tipa a) Jej, jij! Áh! I.. ./, b) Joiel Anical Dragi poslušalci! /. . ./, c) Vrata so se na tihem odprla: V soboje stopil brat. — Kdo je bil? — Janez. — Res? — Mhm« vendarle navaja naslednji komentár: a) »Občutke izražamo z vzkliki, b) Zvalnike rabimo, kadar koga pokličemo, c) V prvih primerih lahko ugotovimo, kaj se pripoveduje in o kom (čem) se kaj pripoveduje. Tu smo z besedami v celoti izrazili to, kar srno hoteli povedati. Zaradi naglice pa smo večkrat v pisanem jeziku, pred-vsom pa v govoru zelo skopi z besedami in kaj radi izpušcamo določne glagolske oblike. Tako izražanje je nepopolno. Vendar pa z všemi gornjimi primeri Izražamo kako misel, samo da je v zadnjih treh primerih misel razvidna le iz i elotnega govora.« " Drugi del te kitice se lahko pojmuje kot glagolski ali neglagolski stávek; í c ga imam za glagolskega, si ga izpopolnjujem: z menoj gre nepokoj in slut-ni.i smrti. 22 23 Neglagolski stavki imajo različne oblike, najraje imenovalniške samostalniške. O tem se najlaže prepričamo iz naslovov pesmi, npr. iz Prešernovih Poezij. Če izvzamemo Zabavljive nápise, imajo naslovi naslednje značilnosti: 4.5.1.1 Imenovalniških stavkov je 34, od tega 17 golih, izmed njih 2 izpridevniška posamostaljena (Prošnja, Ukazi, Mornar, Soldaska, Zdravljica, Zapuščena, Dohtar, Učenec, Lenora, Prekop, Ribič, Glosa, Gazele, Sonetje, Magistrále, Vy od, Krst), 17 pa s pridevniškim prilastkom, od tega liz levim (Zgubljena vera Nezakonska mati, Turjaška Rozamunda, Judovsko dekle, Povodni moz, Neiztrohnjeno srce, Ženská zvestoba, Nova pisarija, Prva ljubezen, Sonetni věnec, Zabavljivi sonetje), 6 pa z desnim samo-stalniškim prilastkom, in sicer 4 z golim rodilnikom, le da stoji enkrat na levi (Hčere svet, Sila spomína, Zdravilo ljubezni /če to ni dajalnik/, Sonetje nesreče), 2 prilastka pa sta predložna (Slovo od mladosti, Krst pri Savici). Rodilniški samostalniški stávek je en sam, in sicer předložní (Od železné ceste); možni bi bili tudi časovnega tipa (npr. Tistega lepega dne). Sorazmerno pogosti so dajalniški stavki, od tega 4 goli (Strunám, Dekletam, Pevcu, Zvezdogledam), eden z desnim samostalniškim ujemalnim prilastkom (Matiji Copu) in eden goli předložní (K slovesu). Dajalniški stavki so morebiti tipični za liriko. Tožilniški naslovi so le předložní (V spomin Valentina Vodníka, V spomin Andreja Smoleta, V spomin Mati je Copa), vsi trije namerni. (Čisti tožilniški stavki bi bili tipa Tište dni ali Tri dni in dve noci.) Orodniški naslov je předložní krajevni (Pod oknam), prislovni je en sam (Kam?), ki pa se čuti kot izpustni glagolski. Končno je en sam tudi glagolski, velelniški (če známo latinsko, sicer pa samostalniški z desnim določilom): Memento mori. Posebno v strokovnih knjigah so praktično sami samostalniški naslovi. Za primer vzemimo Ss 1956, poglavje Glasovne prvine, kjer imamo izključno samostalniške besedně zveze, in sicer 16 golih imenovalniških (Uvod, Govorila, Samoglasniki, Soglasniki, Zlog, Zev, Dvoglasnik, Prilikovanje, Podvajanje, Enakozvočnice, Preglas, Mehčanje, Premena, Premet, Prevoj ter Poudarek in melodija /zadnji je priredno zložen/j, razširjenih je 6, od tega 3 z levim prilastkom (Glasovne prvine, Medsebojni vplivi, Glasovne spre-membe), 3 pa z desnim (Glasovi slovenskega zbornega jezika, Vezanje glasov, Spremembe polglasnika). Že v publicističnih besedilih se pojavljajo bolj pisani naslovi: Izpisali srno ponedeljkovo Delo (6. IV. 1981), in sicer 1. stran in samo glavne naslove (torej ne tudi nadnaslovov, mednaslo-vov ipd.). Naslovne povedi so enostavčne, in sicer: glagolskih je 7, čeprav večinoma z izpustom (razmerje 2 proti 5: N emiri so bili nápad na albánsko národnost, Donava, Tisa in Sava se počasí umikajo, Štafeta mladosti v Srbiji, Kuralt spet prvák v veleslalomu, Terorist Moretti ujet, Vodja udara v tujini, drugi v tajskih ječah, Haig: ZDA polnopraven pogajalski partner — zadnji dve povedi sta dvostavčni), 8 je samostalniških imenovalniških, in sicer različ-nih tipov: (1) Šesti apríl, (2) Privlačna gimnastika na Kodeljevem, Poskusno reševanje v Lescah in Mariboru, (3) Vřeme dones, Ozračje dobřili odnosov, Pogovor Moisova in Carilla, Srečanje zbiralcev značk, Uspeh Olimpije v Titogradu, Protest proti bojem v Libanonu. Na koncu sta dve samostalniški prislovni enostavčni povedi: Za zaščito socialističnih dosežkov — namerna, Po Genscherjevem obisku v Moskvi — časovna. 4.5.1.2 Pridevniške enostavčne povedi so redkejše. Imamo jih npr. v Župančičevi pesmi Kabilska (mišljena je pesem), v kateri se v pridevniški vlogi pojavljajo tudi rodilniške in drugosklonske samostalniške zveze: Slonokoščena! Črna! Kunjega plemena! Pšeničnega zrna! Z zažetim stasom visokovzpetih nog! Z ognjem pod pasom, za hladno cenjena! — O predragocena, najsrečnejši sem vsenaokrog, ako si meni namenjena! V precejšnji meri je stvar individuálne odločitve, kako obsežne ostajajo take enostavčne tvorbe in ali ostajajo samostojne, tj. po vedne. V zgornji Župančičevi pesmi z ene stráni lahko opazu-jemo naraščanje, tj. razširjanje pridevniških stavkov (povedi): na /ačetku sta dve enobesedni iz pridevnikov, sledita dve dvo-bescdni iz rodilniških samostalniških zvez, nato se število besed 24 25 poveča na tri, najprej s predlogom (z začetim stasom f'vimko vzpeíili nog), ali pa so vcčstavčnc, torej zlozene (Z ognjem pod pasom, za hlaclno cenjena), kjer gre za protivno razmerjc, kí ga zelo jasno razodeva vslavljivi tipični veznik (z ognjem pod pasom, čeprav/vendar za hlaclno cenjena). Zadnja zveza (o predragocena) je posamoslaljena pridevniška. Zanimiva je zveza z zazelim stasom j visokovzpetih nog, kjer se zdi, da ne prihaja do združitve dvcli prvotnih zvez v cno (čeprav jo je Župančič pisno lako záznamová!), ampak se ohranja dvojnost, ki bi se prav lahko okre-pila z veznikom: z zažetim stasom in visokovzpetih nog. 5 Tako kot se besede in besedne zveze družijo v Íri vrsle zvez, podredne, priredne in soredne, se družijo tudi stavki. Zveze stavkov so torej podredne (S/S), priredne (S+S) ali soredne (S.. S). 5.1 Pri i(podredjih bi lahko prav tako kot pri besednih zvezah ločili~Vezavne7~primične in ujemalnc:31 Vezavnc bi bile tipa Pravijo, da v Tomaškovem grabnu straší, Ne^vem, če/ali ti je kdo povedal, Vprašujem tc, kam to peljc.:i' Primične zveze so prislovnodoločilne, npr. Ko se je znočilo, so ^ p^rižg;de lúči, ICcr me je postalo strah, sem se vrnil domov, Bilojcj^nníz, da je drevje pokalo. Ujcmalne so prilastkovne: To vprašaj liste, ki samo go- ////// **—--1-- -........ vorijo, pa nič ne delajo, Sčuka je v vodi Ux^k^}^^ Kdor laze, tudi krade, Šel je tja, kjer ni muh. Ujemalnost se \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ pod določenimi pogoji tudi vidi: Ščuka je v vodi to,_kar je v gozdu volk; prim. še Kdor laze, ta krade. V primerih kot Kogar je kača pičila, seboji zvite vrvi, imamo prvotno Tisti, kogar je kača pičila, 14 To jc poskus, da bi sc iste stvari prepoznavale in poimenovale kot cnakc, čeprav so na različnih ravninah. O klasifikaciji odvisnih stavkov s tega stali.šča prim. Ss 1976, str. 508: Tipologija odvisnikov. 35 Vczavnost se potrjuje s t. i. morfemi odvisnikov v jedrnem delu vežniške zveze: Ne vem, čc ti jc kdo povedal — Tega ne vem, čc ti je kdo povedal ipd. Prim. Ss 1976, str. 507. 26 ta se boji zvite vrvi. Če hoeemo vrsto odvisnosti podati grafsko, lahko uporabljamo isto simbolizacijo kot pri besednih zvezah: a) vezavne zveze: S/s Rekel si, da ne boš pozabil. b) primične zveze: S/s Bilo je mraz, da je drevje pokalo. c) prilastkovne ujemalne zveze: S/s To je človek, ki je izgubil prepričanje. č) prisojevalnc: S/s Fant je bil, kot bi ponoreí. 5.2 Simbolizacija in primeri zaj priredne zveze stavkov: (1) S a S: Tomaž posluša glasbo in se u či. (2) S í; S: Tomaz ne posluša samo glasbe, ampak se tudi uči. (3) S v S: Tomaz ali posluša glasbo ali pa se uči. (4) S / S: Tomaz ne posluša glasbe, ampak se uči j j se ne uči, ampak posluša glasbo. (5) S >= S: Tomaz ne posluša glasbe, kajti uči se /j sc ne uči, kajti posluša glasbo. (6) S = S: Tomaž se uči, tj. posluša glasbo j j posluša glasbo, t j. se uči. (7) S => S: Tomaz se uči, zato ne posluša glasbe // posluša glasbo, tako da se ne uči. 5.2.1 Tu so zanimive podredne pretvorbe:iU zgornjih prirednih slavčnih zvez:37 (1) ... posluša glasbo, ko se uči j j se uči, ko posluša glasbo. (2) ... tako posluša glasbo, kot se tudi uči j j se uči, kakor tudi posluša glasbo. (3) CejKadar . . . ne posluša glasbe, se uči // čc se ne uči, posluša glasbo. (4) Čeprav . .. posluša glasbo, se uči. Med sorodnimi primeri navedimo naslednje: '" Pretvorba mi pomeni to, kar se s prevzeto besedo imenuje transformácia. Pii tem gŕe za to, da se približno ista stvar pove na različnih slovničnih ravninah, zlasti skladenjsko v tem smislu, kot da je iz enega nastalo drugo. Poleg i/iaza pretvorba se kdaj, posebno v okvíru določenega snopa oblik, npr. glagolskih, uporablja tudi izraz prenos (transpozicija, transfer). Poleg tega o'blike še tvorimo: iz delati npr. delám, delaj, dela! ipd. " Prve pretvorbe, in to podrednih zvez v priredne in drugačne, npr. v premi Ijovor, imamo v Skj 2, 1966, str. 185. 27 (5) ... ne posluša glasbe, ker se uči // se uči, ker ne posluša glasbe. (6) ... se uči s lem, cla posluša glasbo. (7) ... ne posluša glasbe, cla se laliko uči jj se uči, cla ne bi poslušal glasbe. sSs Toniaž se, drugače ne more biti, uči. S,i. .S Da, ta/co je bilo. Si. . S Hudiča veiular, kajpa mislite! S : S Tonuč je rekel: Učil se bom. Zadnji primcr jc očitno druge vršte kot prvi trije: prim. Tomaž je rekel, da se bo učil, kjer gre za S/§. 5.3 Pri stavěni zvezi se še posebej jasno vidi, da so stavki iste povedi med seboj lahko brez zveze; to so t. i. odvisniki iste stopnje, toda razné vršte: Ko je Tomaž přišel domov, je zakuril gašprček, \ \ \ \ w \ \ w \ \ w \ \ \\\\\ —*%s^x^s - da bi se boljšc počutil. Takt odnosi so tudi v prostém stávku med posair.eznimi stavčnimí členi, kot lepo vidimo iz pretvorbe zgornje poveoi: Po příhodu domov je Tomaž za boljše pocutje ^zajcuril gašprček, kjer so vsi stavěni členi v podrednem razmerju do po- vedka, ne pa tudi drug do drugega. Če bi to hotel i přikázali, kakor prikazujemo večstavčno poved z S-i, bi dobili naslednjo podobo: \\\\/A/~vy'v .vendar večravninskost v grafu pro- \\\\ stega stávka ni potrebná, ker je povedek zmeraj jasno zaznamovan z/^y^^y, vsi preostali členi so nasproti njemu v podrednem razmerju, med seboj pa lahko le deli istega v prirednem razmerju (za primer na mizi in na vratih, tj.ww /\\\\\ ss) ali pa ravno brez razmerja. Za potrditev.teze primer z S-i: Koje Tomaž přišel domov, je zakuril gašprček, da bi se bolje počutil. S/S/S (mogoče tudi S^S). 6 Posamezne enote se podredno družijo med seboj le pod dotočeními pogoji, pridevniške besede npr. s samostalniškimi ali prislov-nimi, glagolske s samostalniškimi, prislovnimi ali pridevniškimi, samostalniške s samostalniškimi, navadno različnega spola ipd., 38 To so v tradicionalni slovnici »istovrstni stavěni ěleni«. 28 vse to na podlagi t. i. vezljivosti (valence). Ne da bi hoteli biti izčrpni, povejmo, da je samostalnik načeloma enovezljiv, vezlji-vost pa je lahko neobvezna in se navadno izpolni s prilastkom, ali pa obvezna, in se navadno izpolni z vezavnim prilastkom; iz-glagolski samostalniki npr. pa so lahko tudi večvezljivi:30 človek1 — mlad človek ali človek naše dobe proti pridelovanje2, npr. naše pridelovanje krompirja. Tu hkrati vidimo, daje prilastkovna neobvezna vezljivost ujemalna ali primična. Podobno razliko bi našli tudi med potreben miru ali govoriti resnico (vezavna vezljivost) in med zelo potreben ali govoriti iz dna srca ali govoriti sam (pri- //// mična oz. ujemalna vezljivost). /////////// 6.1 Kakor hitro pa hočemo združili imenovalniško samostal-niško zvezo z glagolsko (ali povedkovnikovo), in sicer tako, da bi bila vršilec dejanja ali nosilec stanja, moramo glagol postaviti v osebno obliko: namesto »stavka« Naš Andrej lojiti^nbe^(tako je govoril Pětek z Robinzonom) dobimo torej Naš Andrej lovi (je^o^'eJb|l//bJ^/bi/bi frljovil) ribe. Tudi Naš Andrej biti mlad ni mogoče, ampak le Naš Andrej je ..._ mlad. Tako torej namesto zvez _)- dobimo. : ipd. Pač pa iz take enostavčne glagolske povedi s pretvorbo spet lahko dobimo neglagolsko zvezo, tj. lovljenje rib našega Andreja ali mladost našega Andreja (prvo se lahko olajša v ribja lov našega Andreja). Grafsko_ oz._ Graf prikazuje, da prilastkovna dela nista v neposrednem med-sebojnem odnosu, ampak le preko besede lov. To je isto razmerje kot med deli prilastka, kakor srno ga opazovali med t. i. deloval-niškimi stavčnimi členi (osebkom, predmeti) ali med (različnimi) odvisniki iste stopnje. — Seveda vsako besedno zvezo lahko povzdignemo v (enostavčno) poved: tako dobimo Lovljenje rib našega Andreja / Ribja lov našega Andreja, Mladost našega Andreja. " Vezljivost za poskus oznaěujmo z izpostavljcnimi številkami, lahko pa bi jo tudi s puščicami v različne smeri, npr. <~- pridelovanje -> za naše pridelovanje k rompirja. 29 Kako pa nastane stávek, ki nima osebka? V nekaterih jezikih dá pobudo za spremembo v glagolski stávek t. i. formální osebek, nem. es, frc. //, angl. it. Ker pa tudi pri nas iz zvez deževati in vso noc nastajajo stavěné tvor.be tipa Deževalo Je vso noc, si lahko tudi za slovenščino mislimo formalni osebek; vendar je ta prak-tično vedno izpuščen, vemo pa, da je edninski in srednjega spola. Iz Deževalo je vso noc spet lahko dobimo samostalniško zvezo dež vso noc (v povedni obliki: Dež vso noc). Stavki so različni, tj. se dajo različno prepisovati glede na svoje scstavine: tako ima S (1) Naš Andrej lovi ribe torej drugaěno strukturo kot S (2) Lov ribjRibja lov našega Andreja, in prav tako je razlika med (3) Deževalo je vso noč in (4) Dež vso noč; njihovo različno zgradbo nam lepo kažejo grafi: (1)_ r^-^^ (3) /-vxx^-V/-\y-N ////////// (2)__(4)_ (••••) (■■•)•• • ........ 6.1.1 Samostalniška besedna zveza v imenovalniku je v glagolski besední zvezi lahko le, če je glagolska besedna zveza t. i. pomožniškega tipa, npr. biti, začeti, morati, npr. biti člověk, mora ti biti člověk, začeti biti člověk ipd. 6.1.2 Kadar za ubeseditev določenc miselne podstave jezik nima neglagolske zveze ali pa je ta manj določna, poseže po glagolski; tako npr. iz oditi in ne pozdravili dobimo podredno zvezo oditi, ne da bi pozdravil, v posamostaljeni zvezi odvisnika pa oditi brez pozdravu. Prim. še vprašati koga, ali je zdrav oz. v posamostaljeni obliki vprašati koga po zdravju. 7 Veja skladnje, ki proučuje tvorjenje besednih zvez, bi se lahko imenovala nauk o tvorbi besednih zvez, veja o tvorbi stav-kov pa nauk o tvorbi stavkov, in končno veja o tvorbi povedi, nauk o tvorbi povedi. Stvar navade bi bila, da bi se to poimeno-valo še enobesedno: zvezotvorje, stavkotvorje in povedotvorje. Besedně zveze so v tej knjigi obdělané obširno v posebnem delu, o tipih stavkov ne bo veě posebej govor, paě pa o sestavinah stavkov, o t. i. stavěnih členili, o prirednih zvezah stavkov, in obširno bo obděláno povedotvorje, in sicer tvorba proste (le posredno tudi podredno zložene) povedi. Tvorjenje teh enot in njihova analiza spadata v zvezoslovje, stavkoslovje in povedo-slovje, ki ga imenujemo upovedovanje. 8 Jezik je zapleten sestav dveh različnih kategorij, t. i. izrazne in pomenske.40 8.1 Izrazna stran je slušná ali pisna ravnina, pomensko pa predstavljajo: morfemska, besednovrstno-oblikoslovna in skla-denjska ravnina. Vse so med seboj na določen náčin spěte in pre-pete. Morfemi se družijo v besede (lahko pa so že sami besede) določene besedně vršte (npr. miz-ic-a), besede v besedně zveze in stávke (npr. lepa miza, Mizaje lepa). Besedje ima na eni stráni glasovno-pisno podobo, na drugi nekaj pomeni (predmetno in slovnično ali le slovnično); na podlagi slovničnih lastnosti se besede družijo v zveze in stávke.41 Enote vseh ravnin so tudi v službi skladnje. Oglejmo si najprej te enote same: Glasoslovno beseda míza sestojí iz 7 enot; to so štirje glasovi (m, i, z, d), naglasno mesto (na i, ne na a), dolžina naglašenega zloga, tj. z-ja (in avtomatična kraěina a-ja), nizka tonska podoba naglašenega samoglasnika (t. i. akutiranost). Vse te prvine lahko potrdimo z nasprotji; npr. za glasove: zwiza — zziza, viza, Liza, /Jiza, ziza... mz/za, maza — miŕa, mira, Mi/za, Míca, m/ka, inhja... — mize, miz/, mizo, miz*.42 V nasprotju mzza — *mizá besede ne prepoznamo veě, oz. pravimo zanjo, da ima francoski naglas, toda obstajajo drugi primeri, ki jasno kažejo, da se pomen lahko loči s samim naglasnim mestom: pártija — partíja, prósimo (sedanjik) — prosímo (velelnik), čebélar (metulj) ■— čebelár (goji-lelj čebel). (Seveda s tem ni tudi řečeno, da ima vsaka sprememba naglasa za posledico spremembo pomena (prim. pridne roké ob pridne rôke)).i3 Kolikost kot pomensko razločevalno lastnost polrjujejo primeri kot brát (sorodnik) — brát (namenilnik glagola bratí), kákšen (vprašalni zaimek) — kákšen (poljubnostni zaimek), oddá] (rodilnik množine od oddajd) — oddáj (velelnik glagola '" Svojo knjigo Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, 1978, 144 sir., sem prvotno mislil nasloviti z »izrazna podoba«, moral pa bi bil v lem primeru upoštevati tudi pisni kanál (kar pa ni bilo mogoče zaradi dogo-vorjenega obsega knjige). 11 Prim. moj článek Dve lekciji za usmerjeno izobraževanje, Jezikovne ravnine, JiS 1979/80, str. 123—126. i; Olasove, s katerimi se v danem jeziku razločujejo pomeni, imenujemo ľoneme. " To imenujemo mesto naglasa. 30 31 oddati).u Če je beseda naglašena tonemsko,45 potem kolikost naglašenega samoglasnika ni razločevalna, ker so v slovenščini tonemi zmeraj le na dolgih samoglasnikih, ki poznajo nasprotje dolgi — krátki, ter na ozkih e in o in na polglasniku, ki kolikost-nega nasprotja ne poznajo (in nasprotja pri polglasniku v zadnjem ali edinem zlogu; izjema bi bilo po stéza analogni rodilnik množine stěž). Nasprotje v pomenu nakazujejo npr. besední pari kot brúsi — brúsi (samostalnik množině — 3. oseba ednine), kosimo (velelnik) — kosimo (sedanjik), dán (samostalnik) — dán (deležnik na -n glagola dát i). Potrditev za skladenjsko vlogo teh enot: različni glasovi raz-likujejo sklone (miza: mize), spole (lep -a -o), osebe (delaw -š -0), števila (Imaí lepo mize: Imaře lepe mize); mesto naglasa loči npr. sklone (stvári: stvarí), glagolske oblike (prósimo: prosím o); kolikost se rabi za večje oblikoslovne razlike (iti brát: biti brát); to-nemskost: sklonske razlike (lesti pod m/zo: biti pod mřzo, kosmio — kosřmo). 8.2 Morfemsko46 je beseda miza dvodelna in tako vse besede, ki se sklanjajo, spregajo ali pregibajo po spolu ali številu): pred-metnopomenski morfem je {miz-} 'kos pohištva določene vršte in namena', {-a} pa slovnični (imenovalnik ednine, ženski spol): s prvo lastnostjo je beseda udeležena pri predmetnopomenski zgradbi stávka, npr. Miza je stala v kotu (ne npr. konj ali vlak), z drugo pa při njeni skladenjskopomenski strukturi, npr. Miza je okrogla: miza je stvar, torej samostalnik, in sicer v imenovalniku, ter zato v stavěni strukturi osebek (tj. nosilec stanja). Kot taka pa določa tudi spol in število ter osebo pridevniške besede v povedku in osebo glagola. Še bolj se to vidi pri tvorjenih besedah, kakršna je npr. učiteljiščnica, tj. 'učenka šole, na kateri se učijo za poklic učenja drugih'. 8.2.1 Tudi vse skladenjske enote (besedně vršte in njihove oblike, zveze, stavki, zveze stavkov, povedi) imajo svojo slušno «< Ta razlika se imenuje kolikostna (kvantitativná); pomensko razločevalna enota kolikosti se lahko imenuje kronem: samoglasnik z dolgim kronemom ima dve mori, s kratkim pa eno. « Tonem: tonski naglas, za razliko od jakostnega; pri tonemskem naglasu sicer besede z istim glasovnim sestavom lahko izražajo različne pomene s tem, da se njihovi naglašeni deli izgovarjajo tonsko nizko (akut) ali visoko (cirkum-fleks) oz. rastoče ali padajoče ipd. « Morfém: nedeljivi del besede ali beseda s samosvojim pomenom: miz-a, miz-ic-a, dá-• ,če. podobo. To proučuje t. i. fonetika stávka oz. povedi (prva ime-novana tudi stavěna fonetika).47 Fonetiko stávka zanimajo med-sebojne prilagoditve slovarskih slušnih značilnosti, ki jih besede prinesejo v skladenjsko zvezo. Pri tem se ena beseda uveljavi kot vršna, jedrna, krepkejša, druga kot nevršna (naglasno oslabljena, podrejena). V zvezi pridevnik + samostalniška beseda, taka je npr. zveza naša márna, je prva navadno šibkejše naglašena; táko se izjemoma stopnjuje do popolné nenaglašenosti, kot jo imamo v stalnih zvezah tipa dobro jutro, dober dán, lahko nóč in še kje, npr. v takih kot sveti Peter, še bolj šent Peter. Tudi tonska podoba besedně zveze je jasna: prva od dveh sestavin besedně zveze je navadno višja od druge ipd. Kakor hitro se besedna zveza ali stávek dvigne v poved, dobi tipični intonacijski zaključek, med drugim pa lahko kateri njen del postane tudi poudarjen; tako iz naša mama lahko dobimo Naša mama ali pa Naša mama oz. Naša mama. 8.2.2 Z druge stráni se, kot vidimo, skladenjske stvari deloma kažejo v pisavi. Vsaka poved je v njej zaznamovana z veliko začetli ico (tako še začetek dobesednega navedka pri premem govoru), na koncu pa ima t. i. končno ločilo, piko, vprašaj, klicaj (tudi tri pike ali pomišljaj), ne pa vejice ali podpičja, navadno tudi ne dvopičja (razen pred velikimi naštevalnimi enotami). (O tem imamo v knjigi poseben sestavek, str. 297—306). Z vejico so zaznamovana priredna razmerja v okviru posameznih besednih zvez (razen pred vezalnim in ali ločnim ali, če si dela priredja/pri-rcdne zveze neposredno sledita, npr. Tine, Tone, Jurij, Meta (pionirska to je četa), med seboj pa so z vejico ločeni vseh vrst slavki (razen spet pred vezalnim in ali ločnim ali); vrinjenost, do-stavljenost, predpostavljenost in pristavljenost se zaznamujejo z vejico ipd., kar vse obravnava pravopis.48 9 Besedně zveze, stavki in povedi so zložené preprosto ali /.apleteno. Če imamo za preprosto vse, kar ni zapleteno, je " Pri nas prvič sistematično obdělaná v moji knjigi Slovenskí jezik, Zagreb 1961, str. 50—63; na podlagi eksperimentalnofonetičnih raziskav pa v Skj 4, 1970, str. 189—200; sedaj tudi v Ss 1976, str. 437-^162: Fonetika besedila, Kar zajema več kot samo poved. "' Prim. sedaj na podlagi mojega besedila v malenkostih prilagojen sestavek. Slušná vrednost ločil v Náčrtu pravil za novi slovenskí pravopis, Ljubljana 1981, itr. 108—110. 32 I Nova Slovenska skladnja 33 treba določiti samo zapleteno4" zloženost. Oglejmo si jo pri zvezah stavkov. Zapleteno zložené so zveze več vrst priredij, npr. tipa (Sa S) # S ipd. Lep primer za to imamo v Prešernovem motu Poezij: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, stralm dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. Z S-i ponazorjena skladenjska struktura teh vrstic je naslednja: [(Sa S) # S]=>(S # S)=>S, pri čemer je #S iz druge vrstice r\/v^-_/\ =_= a^vv, tj. 'nehal sem upati in nehal sem se bati': Drug tip zapletene zložcnosti S-ov dobimo, če se v podredju pojavljajo a) odvisniki iste in različne stopnje ali pa b) odvisniki v prirednem razmerju, seveda lahko c) tudi eno in drugo. V simbo-hzaciji: a) S/ b) S/ c) S/ S/ S/ S S/ S4 S S/ S+S S/ S S/ S+S S s Gotovo se lahko kombinira tudi zapleteno zloženo priredje ali podredje (za soredje je manj verjetno) z zapleteno zložcnimi po-sameznimi stavěními členi. Poseben tip zapleteno zloženega pod-redja je t. i. veliká poved ali perioda, s prorekom in porekom ter bolj ali manj zapleteno zgradbo enega ali drugega ali obeh. Za primer zelo zapleteno zloženih povedi vzemimo Prešernov sonet Življenje ječa: Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zves/a in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. 4" Pojem zapletene zložcnosti sem uvcdel že v Skj 4, 1970, str. 177; nato je ta problém (v mojem seminarju) obširneje obravnavala Cvctka Završnik; Zapleteno zlo/cnc povedi, SR 1975, str. 425—437. Prijazna smrt! predolgo se ne mudi; ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjovcov ne seže, tje, kamor njih krivie ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teze, tje v posteljo postláno v črnijami, v kteri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadloga ga ne predrami. V vsej pesmi imamo samo dve povedi: prvo v prvi kitici, drugo v preostalih treh. Njihova S-struktura je naslednja: 1. poved: S+S+S + S+S/ S 2. poved: (S. .S)=S slonokoščen. Podrobneje o tem glej v besedo-tvornem príspevku. Poleg enopovednih besedil so tudi več- in mnogopovedna. Tudi v takih besedilih se pojavljajo skladenjski problemi, vendar se jih v tej knjigi v glavnem ne bomo dotikali (toda prim. raz-pravo o besednem redu). Besedně zveze ali stavčne fráze 0 Besedně zveze (ali stavčne fráze) so večbesedni ustrezniki besednih vrst, besedně vršte same pa so gole (ali nezložené) besedně zveze. 0.1 Besedně vrste so specializirane sestavine jezika za posebne skladenjske vloge: samostalniška beseda je najmanjši možní osebek ali predmet, glagol je povedek, pridevniška beseda leví prilastek, prislov je prislovno določilo; predlog izraža le podredna razmerja v besedni zvezi in stávku (od veznikov to zmorejo le kakor in njegove sopomenke); veznik edini lahko izraža priredna razmerja v okviru prostega stávka in kakršno koli medstavčno razmerje (kjer pa se ne da rabiti predlog); členek ima naklonske vloge ali opozarja na spremne okoliščine vsebine stávka ali njegovega dela. Predlog, veznik in členek v stávku niso stavčni členi, ampak jih prištevamo k delom stavčnih členov in njihovih delov, ob katerih so, ne glede na to, da členek spadá k drugi stavčni strukturi. Med met je beseda sta vek. Besedním vrstam ustrezajo posamezne besedně zveze, tako da samostalniški besedi ustreza samostalniška besedna zveza (človek — človek žaba) itd... Ločimo torej samostalniško, pridevni-ško, prislovno, povedkovnikovo in glagolsko besedno zvezo. Zložená besedna zveza je lahko podredna, priredna ali pristavčna. 0.2 Sklenjenega nauka o besednih zvezah kot zgradbenih eno-i.ili v novejših slovenskih slovnicah ni bilo več (pravá izjema je le SS 19761), imeli pa smo ga že pri Bohoriču.2 Sicer seje nekaj o lem govorilo3 pri povedku, kadar ni bil iz samega glagola, nmpak iz »glagol/a/ z nepopolnim pomenom« in iz »povedn/ega/ določila«. Oznaka za povedkovemu določilu ustrezajoč glagolski * ľrva objava; pred tem je bila pod naslovom Stavěna fráza ta problematika v /do omejenem obsegu obravnavana v Slovenskí slovnici 1976, str. 464—475. 1 Ss 1976, str. 464—475: Stavčne fráze. AH, 1584, De syntaxi Latinocarniolana, str. 1—59 + Examen syntaxeos m oratione dominica, 5 str. i Ss 1956, str. 285. 38 39